Kazalo
36 odnosi: Analogija, Bolhe, Delo, Dvokrilci, Energija, Enodnevnice, Entomologija, Evolucija, Hemolimfa, Hitin, Hrošči, John Henry Comstock, Kačji pastirji, Kobilice, Krilate žuželke, Krilo, Krvna žila, Kutikula, Ličinka, Metulji, Mišica, Oprsje, Pahljačekrilci, Palaeoptera, Posnemalci, Pračeljustnice, Pterostigma, Razred (biologija), Seznam redov žuželk, Utripača, Vretenčarji, Vrsta (biologija), Vzdušnica, Zajedavske uši, Zajedavstvo, Zunanji skelet.
Analogija
Analogija je kognitivni proces prenosa informacije iz konkretnega subjekta na drug konkreten subjekt (podobnost med dvema pojmoma).
Poglej Žuželčje krilo in Analogija
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Žuželčje krilo in Bolhe
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Žuželčje krilo in Delo
Dvokrilci
Dvokrilci (znanstveno ime Diptera, grško - di- (predpona) - dva + pteron - krilo) so dobro znan in razširjen red žuželk z okoli 120.000 opisanimi vrstami, njihovo število pa ocenjujejo na okoli 240.000.
Poglej Žuželčje krilo in Dvokrilci
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Žuželčje krilo in Energija
Enodnevnice
Enodnévnice (znanstveno ime Ephemeroptera; grško ephemeros - kratkoživeč + pteron - krilo) so red žuželk s približno 2500 opisanimi vrstami.
Poglej Žuželčje krilo in Enodnevnice
Entomologija
Entomologíja (grško έντομον: éntomon - žuželka + λόγος: lógos - veda, učenje + pripona ια; tudi žužkoslóvje) je del zoologije in je strogo gledano nauk o žuželkah, čeprav se včasih predmet preučevanja razširi tudi na druge zemeljske členonožce.
Poglej Žuželčje krilo in Entomologija
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Žuželčje krilo in Evolucija
Hemolimfa
Hemolímfa je telesna tekočina v nekaterih nevretenčarjih, tj.
Poglej Žuželčje krilo in Hemolimfa
Hitin
molekule hitina, zgrajene iz dveh N-acetilglukozaminov, ki se povezujejo z vezmi beta-1,4 v dolge verige Hitín je dolgoverižen polisaharid, polimer beta-glukoze z empirično formulo (C8H13O5N)n.
Poglej Žuželčje krilo in Hitin
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Žuželčje krilo in Hrošči
John Henry Comstock
John Henry Comstock, ameriški entomolog, * 24. februar 1849, Janesville, Wisconsin, Združene države Amerike, † 20. marec 1931, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Žuželčje krilo in John Henry Comstock
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Žuželčje krilo in Kačji pastirji
Kobilice
Kobílice (znanstveno ime Orthoptera, grško ortho - raven, pteron - krilo) so red žuželk z več kot 20.000 opisanimi recentnimi vrstami, ki živijo po vsem svetu, največ pa jih je v tropih.
Poglej Žuželčje krilo in Kobilice
Krilate žuželke
Krilate žuželke (znanstveno ime Pterygota) so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo izvorno krila.
Poglej Žuželčje krilo in Krilate žuželke
Krilo
Sivi galeb v zraku z razprtimi krili Krílo je površina, ki proizvaja aerodinamično silo pravokotno na smer gibanja skozi zrak ali drugo plinsko zmes, in omogoča letenje.
Poglej Žuželčje krilo in Krilo
Krvna žila
Krvna žila je cevast organ, po katerem se pretaka kri.
Poglej Žuželčje krilo in Krvna žila
Kutikula
Kutikula (lat. cuticula - kožica) je lahko.
Poglej Žuželčje krilo in Kutikula
Ličinka
sobnega hroščka Ličinka (s tujko larva) je stopnja v razvoju tistih organizmov, pri katerih v kasnejšem življenju nastopi preobrazba.
Poglej Žuželčje krilo in Ličinka
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Žuželčje krilo in Metulji
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Poglej Žuželčje krilo in Mišica
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Žuželčje krilo in Oprsje
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Poglej Žuželčje krilo in Pahljačekrilci
Palaeoptera
Palaeoptera, tudi Paleoptera (grško palaoós - star, nekdanji, starodaven + pteron - krilo, dobesedno »starokrilci«), so primitivna skupina žuželk, ki jih združuje v glavnem lastnost, da zaradi načina pritrditve kril na oprsje le-teh ne morejo zložiti nad telesom, poleg tega pa še nekatere podrobnosti v ožiljenosti kril.
Poglej Žuželčje krilo in Palaeoptera
Posnemalci
Posnemalci (znanstveno ime Phasmatodea, iz grške predpone phasma-: prikazen) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, kamor sodijo paličnjaki in živi listi.
Poglej Žuželčje krilo in Posnemalci
Pračeljustnice
Pračeljustnice (znanstveno ime Archaeognatha) so majhen red žuželk z okoli 500 danes živečimi vrstami.
Poglej Žuželčje krilo in Pračeljustnice
Pterostigma
porečnikov (Gomphidae) z dobro vidnima pterostigmama Pterostigma je odebeljena, obarvana celica blizu konice krila nekaterih žuželk.
Poglej Žuželčje krilo in Pterostigma
Razred (biologija)
Razred je v biološki taksonomiji rang v klasifikaciji živih bitij in hkrati ime taksona na tem rangu.
Poglej Žuželčje krilo in Razred (biologija)
Seznam redov žuželk
Seznam živečih redov in višjih taksonomskih enot žuželk (znanstveno ime Insecta) po trenutno veljavni klasifikaciji.
Poglej Žuželčje krilo in Seznam redov žuželk
Utripača
košeninarja. Utripače ali haltere so parne okončine na oprsju nekaterih dvokrilih žuželk v obliki majhnih paličastih izrastkov z glavico na konici, ki spominjajo na bucikino glavico.
Poglej Žuželčje krilo in Utripača
Vretenčarji
Vretenčarji (znanstveno ime Vertebrata) so najnaprednejše razvita skupina strunarjev.
Poglej Žuželčje krilo in Vretenčarji
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Žuželčje krilo in Vrsta (biologija)
Vzdušnica
Lev vrbnice. Bele nitke so izlevljene vzdušnice Vzdušnica ali traheja je cevasta struktura, del sistema dihal pri nekaterih členonožcih.
Poglej Žuželčje krilo in Vzdušnica
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Žuželčje krilo in Zajedavske uši
Zajedavstvo
človeka. Zajedavstvo ali parazitizem je eden izmed ekoloških odnosov, pri katerem organizem, funkcionalno poznan kot zajedavec ali parazit, drugega organizmu, tako imenovanemu gostitelju, odvzema energijo in/ali snovi, nujne za njegovo preživetje.
Poglej Žuželčje krilo in Zajedavstvo
Zunanji skelet
pajka polžja hišica Zunanji skelet (s tujko eksoskelet) je tip oporne strukture pri živalih v obliki trdnega ovoja, ki predstavlja zunanjo plast telesa.
Poglej Žuželčje krilo in Zunanji skelet