Kazalo
52 odnosi: Akant, Aleksander I. Moldavski, Črno morje, Bajazid II., Balkan, Basarab III. Vlaški, Beneška republika, Bitka pri mestu Vaslui, Budim, Bukovina, Dnester, Donava, Frančiškani, Husiti, Ivan III. Vasiljevič, János Hunyadi, Karel I. Ogrski, Kazimir IV. Poljski, Kneževina Moldavija, Kneževina Teodoro, Kolera, Konstantinopel, Krim (polotok), Krimski kanat, Krimski Tatari, Kuga, Matija Korvin, Mehmed II. Osvajalec, Mengli I. Geraj, Moldavske poslikane cerkve, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Papež Sikst IV., Požgana zemlja, Prut, Radu III. Čedni, Rumelija, Seznam cerkva, ki jih je ustanovil Štefan III. Moldavski, Sigismund I. Poljski, Suceava, Transilvanija, Uzun Hasan, Velika litovska kneževina, Visoka porta, Vlaška, Vlad III. Drakula, Vladislav II. Ogrski, Vladislav II. Poljski, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zlata horda, ... Razširi indeks (2 več) »
Akant
Akant (Acanthus, L.) je rod 30 trajnih zelnatih rastlin iz družine Acanthaceae.
Poglej Štefan III. Moldavski in Akant
Aleksander I. Moldavski
Aleksander I. Moldavski ali Aleksander Dobri (romunsko Alexandru cel Bun), knez Moldavije, † 1. januar 1432.
Poglej Štefan III. Moldavski in Aleksander I. Moldavski
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Štefan III. Moldavski in Črno morje
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Štefan III. Moldavski in Bajazid II.
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Štefan III. Moldavski in Balkan
Basarab III. Vlaški
Basarab III. ali Basarab Starejši (romunsko Basarab Laiotă cel Bătrân) je bil vlaški knez (domnitor), ki je z več prekinitvami vladal od leta 1473 do 1477, * ni znano, † 1480.
Poglej Štefan III. Moldavski in Basarab III. Vlaški
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Štefan III. Moldavski in Beneška republika
Bitka pri mestu Vaslui
Bitka pri mestu Vaslui ali bitka pri Podul Înalt (Visokem mostu), 10. januarja 1475, med moldavskim knezom Štefanom Velikim in rumelijskim beglerbegom Hadân Suleiman pašo, pri Podul Înalt (Visokem mostu) v bližini mesta Vaslui v kneževini Moldaviji.
Poglej Štefan III. Moldavski in Bitka pri mestu Vaslui
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Štefan III. Moldavski in Budim
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Štefan III. Moldavski in Bukovina
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Štefan III. Moldavski in Dnester
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Štefan III. Moldavski in Donava
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Štefan III. Moldavski in Frančiškani
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Štefan III. Moldavski in Husiti
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Poglej Štefan III. Moldavski in Ivan III. Vasiljevič
János Hunyadi
János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.
Poglej Štefan III. Moldavski in János Hunyadi
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Štefan III. Moldavski in Karel I. Ogrski
Kazimir IV. Poljski
Kazimir IV.
Poglej Štefan III. Moldavski in Kazimir IV. Poljski
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Štefan III. Moldavski in Kneževina Moldavija
Kneževina Teodoro
Kneževina Teodoro (grško: Θεοδόρο) ali Gotija (grško: Γοτθία) je bila od 13.
Poglej Štefan III. Moldavski in Kneževina Teodoro
Kolera
Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.
Poglej Štefan III. Moldavski in Kolera
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Štefan III. Moldavski in Konstantinopel
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Štefan III. Moldavski in Krim (polotok)
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Štefan III. Moldavski in Krimski kanat
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Štefan III. Moldavski in Krimski Tatari
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Štefan III. Moldavski in Kuga
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Štefan III. Moldavski in Matija Korvin
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Štefan III. Moldavski in Mehmed II. Osvajalec
Mengli I. Geraj
Mengli I. Geraj (krimsko tatarsko I Meñli Geray, ۱منكلى كراى, turško I. Mengli Giray, rusko Менгли I Герай, Mengli I Geraj, ukrajinsko Менґлі I Ґерай, Mengli I Geraj) je bil leta 1466, 1469–1475 in 1478–1515 kan Krimskega kanata, * 1445, † 17.
Poglej Štefan III. Moldavski in Mengli I. Geraj
Moldavske poslikane cerkve
V okrožju Suceava na severu romunske pokrajine Moldavije je osem romunskih pravoslavnih cerkev, zgrajenih približno med letoma 1487 in 1583.
Poglej Štefan III. Moldavski in Moldavske poslikane cerkve
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Štefan III. Moldavski in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Štefan III. Moldavski in Osmansko cesarstvo
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Poglej Štefan III. Moldavski in Papež Sikst IV.
Požgana zemlja
Zalivsko vojno Ameriška vojska med vietnamsko vojno škropi pridelke prebivalstva s herbicidom ''Agent Orange'' Požgana zemlja je vojaška strategija, katere cilj je ob napredovanju ali umiku uničiti vse, kar bi utegnilo koristiti nasprotniku.
Poglej Štefan III. Moldavski in Požgana zemlja
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Štefan III. Moldavski in Prut
Radu III. Čedni
Radu III.
Poglej Štefan III. Moldavski in Radu III. Čedni
Rumelija
Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.
Poglej Štefan III. Moldavski in Rumelija
Seznam cerkva, ki jih je ustanovil Štefan III. Moldavski
Štefan III. Moldavski (ali Štefan Veliki), moldavski knez, je kot donator ustanovil številne pravoslavne cerkve in samostane.
Poglej Štefan III. Moldavski in Seznam cerkva, ki jih je ustanovil Štefan III. Moldavski
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Štefan III. Moldavski in Sigismund I. Poljski
Suceava
Suceava (nemško Suczawa, Sotschen, madžarsko Szucsáva, ukrajinsko in rusko Сучава/Sutschawa, poljsko Suczawa) je največje mesto in sedež okrožja Suceava, ki leži v zgodovinski regiji Bukovina v severovzhodni Romuniji.
Poglej Štefan III. Moldavski in Suceava
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Štefan III. Moldavski in Transilvanija
Uzun Hasan
Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.
Poglej Štefan III. Moldavski in Uzun Hasan
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Štefan III. Moldavski in Velika litovska kneževina
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Štefan III. Moldavski in Visoka porta
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Štefan III. Moldavski in Vlaška
Vlad III. Drakula
Vlad III.
Poglej Štefan III. Moldavski in Vlad III. Drakula
Vladislav II. Ogrski
Vladislav II.
Poglej Štefan III. Moldavski in Vladislav II. Ogrski
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Štefan III. Moldavski in Vladislav II. Poljski
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Štefan III. Moldavski in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Štefan III. Moldavski in Zlata horda
1504
1504 (MDIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Štefan III. Moldavski in 1504
2. julij
2.
Poglej Štefan III. Moldavski in 2. julij