Odpri v Google MapsKazalo
43 odnosi: Albin Poznik, Šentjurij, Železna doba, Žitara vas, Bosna in Hercegovina, Brižinski spomeniki, Danica, Dobrla vas, Drava, Družba svetega Cirila in Metoda, Dvojezičnost, Fašizem, Galicija (Koroška), Gestapo, Grabštanj, Janko Ferk, Kamen v Podjuni, Karantanija, Kelti, Klopinjsko jezero, Koroška (zvezna dežela), Koroška narečna skupina, Koroški Slovenci, Kultura žarnih grobišč, Liharda, Narodnoosvobodilni boj, Nemčija, Noriško kraljestvo, Oglej, Oglejski patriarhat, Okraj Velikovec, Partizan, Podjuna, Rožansko narečje, Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev, Simon Rudmaš, Sinča vas, Slovenščina, Srednji vek, Velikovec, Vinko Poljanec, Zablaško jezero, Znamenje.
Albin Poznik
Albin Poznik, slovenski politik, odvetnik in kulturni aktivist, župan Novega mesta * 30. marec 1845, Škocjanu v Podjuni, † 23. februar 1915, Novo mesto.
Poglej Škocjan v Podjuni in Albin Poznik
Šentjurij
Šentjurij je lahko.
Poglej Škocjan v Podjuni in Šentjurij
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Škocjan v Podjuni in Železna doba
Žitara vas
Žitara vas je dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Škocjan v Podjuni in Žitara vas
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Škocjan v Podjuni in Bosna in Hercegovina
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Škocjan v Podjuni in Brižinski spomeniki
Danica
Danica je žensko osebno ime.
Poglej Škocjan v Podjuni in Danica
Dobrla vas
Dobrla vas (včasih tudi Dobrla ves) je naselje na avstrijskem Koroškem, eden izmed krajev, kjer živi močna skupnost koroških Slovencev.
Poglej Škocjan v Podjuni in Dobrla vas
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Škocjan v Podjuni in Drava
Družba svetega Cirila in Metoda
Družba svetega Cirila in svetega Metoda je bila leta 1885 v Ljubljani ustanovljena zasebna, narodnoobrambna, šolska organizacija, ki je ustanavljala vrtce in osnovne šole na področju Kranjske, Primorja, Koroške in Štajerske.
Poglej Škocjan v Podjuni in Družba svetega Cirila in Metoda
Dvojezičnost
Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.
Poglej Škocjan v Podjuni in Dvojezičnost
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Poglej Škocjan v Podjuni in Fašizem
Galicija (Koroška)
Galicija je danes dvojezična občina v okraju Velikovec na avstrijskem Koroškem.
Poglej Škocjan v Podjuni in Galicija (Koroška)
Gestapo
koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.
Poglej Škocjan v Podjuni in Gestapo
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Škocjan v Podjuni in Grabštanj
Janko Ferk
Janko Ferk, slovensko-avstrijski pravnik in pisatelj, * 11. december 1958, Škocjan v Podjuni, avstrijska Koroška.
Poglej Škocjan v Podjuni in Janko Ferk
Kamen v Podjuni
proštija Kamen v Podjuni metanje kržejev v Kamnu v Podjuni Kamen v Podjuni (nemško: Stein im Jauntal) je dvojezična, slovensko-nemška oz.
Poglej Škocjan v Podjuni in Kamen v Podjuni
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Škocjan v Podjuni in Karantanija
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Škocjan v Podjuni in Kelti
Klopinjsko jezero
Klopinjsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, jugo-vzhodno od Velikovca, v občini Škocjan v Podjuni.
Poglej Škocjan v Podjuni in Klopinjsko jezero
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Škocjan v Podjuni in Koroška (zvezna dežela)
Koroška narečna skupina
Koroška narečna skupina (koroščina)) je skupina tesno povezanih in sorodnih narečij slovenskega jezika. Govorci koroških narečij so Koroški Slovenci v avstrijskem in slovenskem delu Koroške, kakor tudi prebivalci severozahodnih predelov slovenske Štajerske ob zgornji Dravski dolini, najzahodnejših predelov Gorenjske ob meji z Italijo in nekaterih vasi v italijanski Videmski pokrajini.
Poglej Škocjan v Podjuni in Koroška narečna skupina
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Škocjan v Podjuni in Koroški Slovenci
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Poglej Škocjan v Podjuni in Kultura žarnih grobišč
Liharda
Liharda je žensko osebno ime.
Poglej Škocjan v Podjuni in Liharda
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Škocjan v Podjuni in Narodnoosvobodilni boj
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Škocjan v Podjuni in Nemčija
Noriško kraljestvo
Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.
Poglej Škocjan v Podjuni in Noriško kraljestvo
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Škocjan v Podjuni in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Škocjan v Podjuni in Oglejski patriarhat
Okraj Velikovec
Okraj Velikovec (nemško Bezirk Völkermarkt) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Škocjan v Podjuni in Okraj Velikovec
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Poglej Škocjan v Podjuni in Partizan
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Škocjan v Podjuni in Podjuna
Rožansko narečje
Rožansko narečje (rožanščinaLogar, Tine. 1996. Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: SAZU, p. 20.) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Škocjan v Podjuni in Rožansko narečje
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Poglej Škocjan v Podjuni in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Simon Rudmaš
Simon Rudmaš, slovenski šolnik, pedagoški pisec, duhovnik, redovnik, benediktinec, učitelj, * 21. oktober 1795, Šentvid v Podjuni, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 30. junij 1858, Celovec, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Škocjan v Podjuni in Simon Rudmaš
Sinča vas
Sinča vas (nemško Kühnsdorf) je največje naselje v občini Dobrla vas v okraju Velikovec na avstrijskem koroškem.
Poglej Škocjan v Podjuni in Sinča vas
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Škocjan v Podjuni in Slovenščina
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Škocjan v Podjuni in Srednji vek
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Škocjan v Podjuni in Velikovec
Vinko Poljanec
Vinko Poljanec, slovenski katoliški duhovnik, župnik v Škocjanu na Koroškem, borec za pravice Koroških Slovencev, žrtev nacizma, rojen * 26. marec 1876, Sv.
Poglej Škocjan v Podjuni in Vinko Poljanec
Zablaško jezero
Zablaško Jezero leži v občini Škocjan v Podjuni na jugovzhodu Koroške.
Poglej Škocjan v Podjuni in Zablaško jezero
Znamenje
Lužah na Gorenjskem Známenje je v krščanstvu in umetnostni zgodovini arhitekture ime za nabožen spomenik postavljen ob poti, na križišču ali v naselju.
Poglej Škocjan v Podjuni in Znamenje
Prav tako znan kot Škocijan v Podjuni.