Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Šapur I.

Index Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Kazalo

  1. 70 odnosi: Adiabena, Afganistan, Anatolija, Antiohija, Arabščina, Ardašir I., Armenija, Arsakidi (Iran), Artaban IV., Astronomija, Şanlıurfa, Šahname, Bahram I., Baktrija, Bišapur, Bližnji vzhod, Denarij, Evropa, Filip Arabec, Filozofija, Firuzabad, Fars, Gilan, Gordijan III., Grščina, Gruzija, Gundišapur, Harran, Hatra, Hindukuš, Horezm, Hormizd I., Indija, Irak, Iran, Kaspijsko jezero, Katafrakt, Krščanstvo, Ktezifon, Kušansko cesarstvo, Latinščina, Mani, Manihejstvo, Medicina, Medijci, Mezopotamija, Mosul, Narseh, Ninive, Pakistan, Palmira, ... Razširi indeks (20 več) »

  2. Umrli leta 270
  3. Ustanovitelji mest

Adiabena

Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).

Poglej Šapur I. in Adiabena

Afganistan

Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.

Poglej Šapur I. in Afganistan

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Šapur I. in Anatolija

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Šapur I. in Antiohija

Arabščina

Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.

Poglej Šapur I. in Arabščina

Ardašir I.

Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.

Poglej Šapur I. in Ardašir I.

Armenija

Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.

Poglej Šapur I. in Armenija

Arsakidi (Iran)

Arsakidi so bili iranska vladarska dinastija partskega porekla.

Poglej Šapur I. in Arsakidi (Iran)

Artaban IV.

Artaban IV., partski vladar neznanega porekla, ki je vladal leta 80-81 kot rival Pakorja II. Partskega.

Poglej Šapur I. in Artaban IV.

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Šapur I. in Astronomija

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Poglej Šapur I. in Şanlıurfa

Šahname

Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.

Poglej Šapur I. in Šahname

Bahram I.

Bahram I., Vahram I. ali Varahran I. (srednjeperzijsko 𐭥𐭫𐭧𐭫𐭠𐭭‎) je bil četrti sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 271 do 274, * ni znano, † 274.

Poglej Šapur I. in Bahram I.

Baktrija

Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).

Poglej Šapur I. in Baktrija

Bišapur

Bišapur (srednjeperzijsko Bay-Šāpūr, perzijsko بیشاپور‎, Bišâpûr) je bilo mesto v sasanidski Perziji (Iran) na starodavni cesti med Parsom in Elamom, ustanovljeno leta 226.

Poglej Šapur I. in Bišapur

Bližnji vzhod

Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.

Poglej Šapur I. in Bližnji vzhod

Denarij

Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n.

Poglej Šapur I. in Denarij

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Šapur I. in Evropa

Filip Arabec

Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.

Poglej Šapur I. in Filip Arabec

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Šapur I. in Filozofija

Firuzabad, Fars

Firuzabad (perzijsko فيروزآباد‎, Fīrūzābād, srednjeperzijsko Gōr ali Ardashir-Khwarrah, v prevodu "Ardaširjeva slava", tudi Shahr-e Gūr شهر گور) je mesto in glavno mesto Okrožja Firuzabad, Provinca Fars, Iran.

Poglej Šapur I. in Firuzabad, Fars

Gilan

Značilna subtropska pokrajina prikaspijskega Gilana Gilan ali Gelan (Perzijsko: استان گیلان‎, Ostān-e Gīlān) je ena od triintrideset ostanov oz.

Poglej Šapur I. in Gilan

Gordijan III.

Gordijan III. (latinsko), 32.

Poglej Šapur I. in Gordijan III.

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Šapur I. in Grščina

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Poglej Šapur I. in Gruzija

Gundišapur

Gundišapur (srednjeperzijsko 𐭥𐭧𐭩𐭠𐭭𐭣𐭩𐭥𐭪𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎,Weh-Andiōk-Šābuhr; novoperzijsko گندی‌شاپور, Gondēshāpūr) je bil intelektualno središče Sasanidskega cesarstva in dom Akademije Gundišapurja, ki jo je ustanovil sasanidski kralj Šapur I.

Poglej Šapur I. in Gundišapur

Harran

Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.

Poglej Šapur I. in Harran

Hatra

Hatra (aramejsko ḥṭr’, arabsko الحضر‎) je bila antično mesto v severni iraški pokrajini Džazira in antični perzijski provinci Hvarvaran.

Poglej Šapur I. in Hatra

Hindukuš

Satelitski pogled na Hindukuš Hindukuš (perzijsko in paštunsko هندوکش) je gorovje v Afganistanu, tudi v severni regiji v Pakistanu.

Poglej Šapur I. in Hindukuš

Horezm

Horezm (tudi Horezem in Kvarizem) je bila pokrajina ob spodnjem toku Amu Darje južno od Aralskega jezera v današnjem Uzbekistanu, Tadžikistanu, Turkmenistanu in severnem Iranu.

Poglej Šapur I. in Horezm

Hormizd I.

Hormizd-Ardašir, bolj znan po njegovem dinastičnem imenu Hormizd I., Hormozd I. ali Ormazd I. (srednjeperzijsko 𐭠𐭥𐭧𐭥𐭬𐭦𐭣‎, novoperzijsko هرمز یکم), je bil tretji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od maja 270 do junija 271, * ni znano, † junij 271.

Poglej Šapur I. in Hormizd I.

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.

Poglej Šapur I. in Indija

Irak

Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.

Poglej Šapur I. in Irak

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Poglej Šapur I. in Iran

Kaspijsko jezero

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.

Poglej Šapur I. in Kaspijsko jezero

Katafrakt

Relief ''Taq-e Bostan'' (provinca Kermanšah, Iran), na katerem je ena od najstarejših upodobitev katafrakta. Oseba nad njim je verjetno Kozrav II.. Desno od njega je Ahura Mazda, levo pa perzijska boginja Anahita. Katafrakt (grško Κατάφρακτος, dobesedno oklopljen ali popolnoma obdan) je bil težko oklopljen konjenik v vojskah številnih starih držav v zahodni Evraziji in evrazijskih stepah.

Poglej Šapur I. in Katafrakt

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Šapur I. in Krščanstvo

Ktezifon

Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون‎, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان‎) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان‎) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.

Poglej Šapur I. in Ktezifon

Kušansko cesarstvo

Kušansko cesartvo (starogrško, Vasileia Kossanon, baktrijsko Κυϸανο, Kušano, pozni brahmanski sanskrt 16px 12px 14px Ku-ṣā-ṇa, Kuṣāṇa, devangarski sanskrt कुषाण राजवंश, Kuṣāṇa Rājavaṃśa, BHS Guṣāṇa-vaṃśa, partsko 𐭊𐭅𐭔𐭍 𐭇𐭔𐭕𐭓, Kušan-xšaθr, kitajsko 貴霜Rosenfield 1967, str.

Poglej Šapur I. in Kušansko cesarstvo

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Šapur I. in Latinščina

Mani

Mani (perzijsko: مانی; sirsko: ܡܐܢܝ;latinsko: Manes), perzijski (iranski) prerok, ustanovitelj gnostične religije manihejstva, * 14. april 216, † 27. februar 276.

Poglej Šapur I. in Mani

Manihejstvo

Manihejstvo je gnostična religija, ki jo je širil v tretjem stoletju po takratnem Perzijskem cesarstvu in njegovem obrobju prerok Mani (216-277), ki je bil pod vplivom mitraizma, krščanstva in gnosticizma.

Poglej Šapur I. in Manihejstvo

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Šapur I. in Medicina

Medijci

Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.

Poglej Šapur I. in Medijci

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Šapur I. in Mezopotamija

Mosul

Mosul (arabsko الموصل‎: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ‎: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.

Poglej Šapur I. in Mosul

Narseh

Narseh (tudi Narz), sasanidski vladar Perzije med 293 in 302, sin Šapurja I, * 293–303, † 303.

Poglej Šapur I. in Narseh

Ninive

Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.

Poglej Šapur I. in Ninive

Pakistan

Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.

Poglej Šapur I. in Pakistan

Palmira

Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.

Poglej Šapur I. in Palmira

Partija (satrapija)

Partija (staroperzijsko: Parthava) je bila satrapija (provinca) Perzijskega (Ahemenidskega) cesarstva, kasneje del samostojnega Partskega cesarstva.

Poglej Šapur I. in Partija (satrapija)

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Poglej Šapur I. in Partsko cesarstvo

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Poglej Šapur I. in Perzijščina

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Šapur I. in Rim

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Poglej Šapur I. in Rimski senat

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Šapur I. in Rimsko cesarstvo

Rimsko državljanstvo

CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.

Poglej Šapur I. in Rimsko državljanstvo

Saki

Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.

Poglej Šapur I. in Saki

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Šapur I. in Sasanidsko cesarstvo

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Šapur I. in Sirija (rimska provinca)

Sistan

Sistan (''Sigistan'') na izseku zemljevida „Perzija” (Rigobert Bonne, 1787) Sistansko porečje Haozdarova vrata (Iran) Sistan (perz. سیستان‎; Sīstān) je zgodovinska regija, ki obsega dele vzhodnega Irana (provinca Sistan in Balučistan), jugozahodnega Afganistana (Nimruz, Kandahar in Zabul) in Nok Kundijeve v Beludžistanu ter zahodni Pakistana.

Poglej Šapur I. in Sistan

Suza, Perzija

Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ‎, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.

Poglej Šapur I. in Suza, Perzija

Talmud

Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.

Poglej Šapur I. in Talmud

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Poglej Šapur I. in Topografija

Turkmenistan

Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.

Poglej Šapur I. in Turkmenistan

Valerijan (rimski cesar)

Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.

Poglej Šapur I. in Valerijan (rimski cesar)

Vazal

Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.

Poglej Šapur I. in Vazal

Veliki Horasan

Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.

Poglej Šapur I. in Veliki Horasan

Zaratustrstvo

Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).

Poglej Šapur I. in Zaratustrstvo

270

270 (CCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Šapur I. in 270

Glej tudi

Umrli leta 270

Ustanovitelji mest

, Partija (satrapija), Partsko cesarstvo, Perzijščina, Rim, Rimski senat, Rimsko cesarstvo, Rimsko državljanstvo, Saki, Sasanidsko cesarstvo, Sirija (rimska provinca), Sistan, Suza, Perzija, Talmud, Topografija, Turkmenistan, Valerijan (rimski cesar), Vazal, Veliki Horasan, Zaratustrstvo, 270.