Kazalo
44 odnosi: Arheologija, Babilon, Dolžina, Elam, Elizabeta I. Angleška, Etalon, Fizikalna količina, Furlong, Gaj Julij Cezar, Golec, Henrik I. Angleški, Imperij, Ind, Indska civilizacija, Iran, Jard, Ječmen, Karat, Karel Veliki, Koledar, Ljudstvo, Maji, Meritev, Merska enota, Milja, Minuta, Narava, Obrt, Orodje, Palec, Partenon, Plutarh, Sekunda, Srce, Stare uteži in mere, Sveto pismo, Talent, Trgovina, Ura, Vatel, 1100, 1135, 1558, 1603.
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Zgodovina merjenja in Arheologija
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Zgodovina merjenja in Babilon
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Zgodovina merjenja in Dolžina
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Zgodovina merjenja in Elam
Elizabeta I. Angleška
Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.
Poglej Zgodovina merjenja in Elizabeta I. Angleška
Etalon
Etalon je opredmetena mera, merilni instrument, referenčni material ali merilni sistem, katerega namen je, da definira, realizira, ohranja ali reproducira neko enoto ali eno ali več vrednosti veličine, tako da se uporabi kot referenca.
Poglej Zgodovina merjenja in Etalon
Fizikalna količina
Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.
Poglej Zgodovina merjenja in Fizikalna količina
Furlong
Fúrlong je britanska enota za merjenje dolžine.
Poglej Zgodovina merjenja in Furlong
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Zgodovina merjenja in Gaj Julij Cezar
Golec
Oves ''Avena sativa'' Golec ali zrno (kariopsa, lat. caryopsis) je vrsta oreška, je enosemenski suhi zaprti plod.
Poglej Zgodovina merjenja in Golec
Henrik I. Angleški
Henrik I. Angleški, angleški kralj, * okoli 1068/1069, Selby, Yorkshire, † 1. december 1135, Saint-Denis-en-Lyons, Normandija.
Poglej Zgodovina merjenja in Henrik I. Angleški
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Poglej Zgodovina merjenja in Imperij
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Zgodovina merjenja in Ind
Indska civilizacija
Ozemlje indske civilizacije z najpomembnejšimi arheološkimi najdišči Indska civilizacija, po prvem izkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800–1800 pr.
Poglej Zgodovina merjenja in Indska civilizacija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Zgodovina merjenja in Iran
Jard
Jard je enota za dolžino.
Poglej Zgodovina merjenja in Jard
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Zgodovina merjenja in Ječmen
Karat
Karat je enota, ki se uporablja na več načinov.
Poglej Zgodovina merjenja in Karat
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Zgodovina merjenja in Karel Veliki
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Zgodovina merjenja in Koledar
Ljudstvo
Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.
Poglej Zgodovina merjenja in Ljudstvo
Maji
Maji so staro ljudstvo, živeče v južni Mehiki in severni Srednji Ameriki (Gvatemala, Belize, zahodni Honduras in Salvador).
Poglej Zgodovina merjenja in Maji
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Zgodovina merjenja in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Zgodovina merjenja in Merska enota
Milja
Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.
Poglej Zgodovina merjenja in Milja
Minuta
Minúta je.
Poglej Zgodovina merjenja in Minuta
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Zgodovina merjenja in Narava
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Poglej Zgodovina merjenja in Obrt
Orodje
Železniškem muzeju Slovenskih železnic Oródje je lahko preprosta naprava, ki zagotavlja mehansko korist pri opravljanju fizičnega dela.
Poglej Zgodovina merjenja in Orodje
Palec
Pálec ali cóla (angleško inch; pogosta oznaka »"«) je ime več enot za dolžino.
Poglej Zgodovina merjenja in Palec
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Zgodovina merjenja in Partenon
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Zgodovina merjenja in Plutarh
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Zgodovina merjenja in Sekunda
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Zgodovina merjenja in Srce
Stare uteži in mere
Stare merske enote so uporabljali v preteklosti, danes pa jih nadomeščamo z zakonsko dovoljenimi osnovnimi enotami, ter ostalimi enotami.
Poglej Zgodovina merjenja in Stare uteži in mere
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Zgodovina merjenja in Sveto pismo
Talent
Talènt je grška enota za maso in kasneje tudi denarna enota.
Poglej Zgodovina merjenja in Talent
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Zgodovina merjenja in Trgovina
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Poglej Zgodovina merjenja in Ura
Vatel
Vátel ali neredko tudi laket je stara merska enota za dolžino, ki so jo največ uporabljali za merjenja tkanin in meri približno 0,778 m ali 1,13 m. Poleg čevlja je vatel najstarejša dolžinska mera.
Poglej Zgodovina merjenja in Vatel
1100
1100 (MC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Zgodovina merjenja in 1100
1135
1135 (MCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Zgodovina merjenja in 1135
1558
1558 (MDLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Zgodovina merjenja in 1558
1603
1603 (MDCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Zgodovina merjenja in 1603
Prav tako znan kot Mere in merjenje v zgodovini.