Kazalo
36 odnosi: Bakterije, Biokemija, Branko Stanovnik, Citoplazma, Dejavnik tumorske nekroze, Doktorat, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, Farmacija, Filgrastim, Genetsko inženirstvo, Gospodarska zbornica Slovenije, Ion, Jamarstvo, Kalce, Logatec, Kemija, Kemijski inštitut, Kislina, Lek (podjetje), Logatec, Magister, Organska kemija, Slovenci, Univerza v Ljubljani, Znanstvena revija, 1. februar, 1951, 1977, 1978, 1983, 1989, 2000, 2002, 2003, 2007, 2008, 30. maj.
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Viktor Menart in Bakterije
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Viktor Menart in Biokemija
Branko Stanovnik
Branko Stanovnik, slovenski kemik in akademik, * 11. avgust 1938, Brezovica.
Poglej Viktor Menart in Branko Stanovnik
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Viktor Menart in Citoplazma
Dejavnik tumorske nekroze
Prikaz TNF (model s trakovi) Dejavnik tumorske nekroze, tumor nekrotizirajoči faktor (TNF) ali kahektin (poimenovan tudi dejavnik tumorske nekroze alfa (TNF-alfa), saj je starinsko poimenovanje limfotoksina tudi dejavnik tumorske nekroze beta) je citokin, ki ga sproščajo aktivirani makrofagi.
Poglej Viktor Menart in Dejavnik tumorske nekroze
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Viktor Menart in Doktorat
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo (kratica FNT), s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Viktor Menart in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Viktor Menart in Farmacija
Filgrastim
Filgrastím, na tržišču med drugim pod zaščitenim imenom Neupogen, je vrsta rekombinantnega granulocitne kolonije spodbujajočega dejavnika za zdravljenje nevtropenije (znižane koncentracije nevtrofilcev v krvi), ki nastane iz različnih razlogov.
Poglej Viktor Menart in Filgrastim
Genetsko inženirstvo
Genétsko inženirstvo ali génsko inženírstvo je tehnologija, ki omogoča gensko rekombinacijo oziroma umetno sestavlja molekulo DNK iz različnih zaporedij nukleotidov.
Poglej Viktor Menart in Genetsko inženirstvo
Gospodarska zbornica Slovenije
Poslopje Gospodarske zbornice v Ljubljani, arhitekturni biro Sadar + Vuga Gospodarska zbornica Slovenije (kratica GZS) je nevladna organizacija, ki zastopa interese slovenskega gospodarstva.
Poglej Viktor Menart in Gospodarska zbornica Slovenije
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Viktor Menart in Ion
Jamarstvo
Jamarstvo (kot znanstvena dejavnost tudi speleologija) je športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij.
Poglej Viktor Menart in Jamarstvo
Kalce, Logatec
Kalce so naselje v Občini Logatec, ki ležijo na robu Logaške kotline ob križišču cest proti Ajdovščini, Idriji in Postojni.
Poglej Viktor Menart in Kalce, Logatec
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Viktor Menart in Kemija
Kemijski inštitut
Znak Kemijskega inštituta: Atomi Kemijski inštitut (kratica KI) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki deluje na področju kemije, s sedežem na Hajdrihovi ulici 19 v Ljubljani.
Poglej Viktor Menart in Kemijski inštitut
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Viktor Menart in Kislina
Lek (podjetje)
Lek farmacevtska družba d.d. je farmacevtsko podjetje s sedežem v Ljubljani, ustanovljeno leta 1946.
Poglej Viktor Menart in Lek (podjetje)
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Poglej Viktor Menart in Logatec
Magister
Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Viktor Menart in Magister
Organska kemija
Struktura najenostavnejšega ogljikovodika metana Organska kemija je veja kemije, ki z znanstvenimi metodami preučuje zgradbo, lastnosti, sestavo, reakcije in pripravo (s sintezo ali kako drugače) ogljikovih spojin.
Poglej Viktor Menart in Organska kemija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Viktor Menart in Slovenci
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Viktor Menart in Univerza v Ljubljani
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Viktor Menart in Znanstvena revija
1. februar
1.
Poglej Viktor Menart in 1. februar
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Viktor Menart in 1951
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Viktor Menart in 1977
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Viktor Menart in 1978
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Viktor Menart in 1983
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Viktor Menart in 1989
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Viktor Menart in 2000
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Viktor Menart in 2002
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Viktor Menart in 2003
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Viktor Menart in 2007
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Viktor Menart in 2008
30. maj
30.
Poglej Viktor Menart in 30. maj