Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Antična Grčija, Beseda, Besedna vrsta, Družboslovje, Enakozvočnica, Filozofija, Glagol, Jezik, Jezikoslovje, Književnost, Komuniciranje, Komunikologija, Koncept, Leksikografija, Medicina, Občina, Organ, Povedek, Pravo, Psihologija, Računalništvo, Samostalnik, Skupnost, Sociologija, Sopomenka, Stavek, Usta.
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Novo!!: Večpomenskost in Antična Grčija · Poglej več »
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Novo!!: Večpomenskost in Beseda · Poglej več »
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Novo!!: Večpomenskost in Besedna vrsta · Poglej več »
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Novo!!: Večpomenskost in Družboslovje · Poglej več »
Enakozvočnica
Enakozvóčnica (enakoizráznica, s tujko homoním) je beseda, ki se enako izgovarja (enakoglasnica) ali se tudi enako črkuje (enakopisnica) kot katera druga beseda, a ima drugačen pomen.
Novo!!: Večpomenskost in Enakozvočnica · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Večpomenskost in Filozofija · Poglej več »
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Novo!!: Večpomenskost in Glagol · Poglej več »
Jezik
Jêzik ima lahko več pomenov.
Novo!!: Večpomenskost in Jezik · Poglej več »
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Novo!!: Večpomenskost in Jezikoslovje · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: Večpomenskost in Književnost · Poglej več »
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Novo!!: Večpomenskost in Komuniciranje · Poglej več »
Komunikologija
Komunikologija je družboslovna veda, ki proučuje komuniciranje, sporazumevanje med ljudmi.
Novo!!: Večpomenskost in Komunikologija · Poglej več »
Koncept
Koncépt je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov.
Novo!!: Večpomenskost in Koncept · Poglej več »
Leksikografija
Leksikografíja ali slovaropísje (starogrško: lexikos - slovar +: grapho - pisati - pridevnik lexiko iz samostalnika lexis - govor, način govora, beseda) je veda, ki se deli na dve med seboj povezani disciplini.
Novo!!: Večpomenskost in Leksikografija · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Večpomenskost in Medicina · Poglej več »
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Novo!!: Večpomenskost in Občina · Poglej več »
Organ
Organ je lahko.
Novo!!: Večpomenskost in Organ · Poglej več »
Povedek
Povédek (tudi predikát) je stavčni člen, ki odgovarja na vprašanje Kaj kdo dela oziroma kaj se z nekom godi, torej v stavku izraža dogajanje.
Novo!!: Večpomenskost in Povedek · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Večpomenskost in Pravo · Poglej več »
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Novo!!: Večpomenskost in Psihologija · Poglej več »
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Novo!!: Večpomenskost in Računalništvo · Poglej več »
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Novo!!: Večpomenskost in Samostalnik · Poglej več »
Skupnost
Skupnost je socialna skupina ljudi, ki si delijo okolje, po navadi z istimi interesi.
Novo!!: Večpomenskost in Skupnost · Poglej več »
Sociologija
Sociologija (iz latinske besede: socius) je znanost ali veda, ki se sistematično ukvarja s preučevanjem (z empiričnim in teoretičnim raziskovanjem) družbe, družabnega življenja in življenjem posameznika v družbi.
Novo!!: Večpomenskost in Sociologija · Poglej več »
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Novo!!: Večpomenskost in Sopomenka · Poglej več »
Stavek
Stavek je jezikovna enota, ki je sestavljena iz več besed, zbranih okoli osebne glagolske oblike oziroma povedka.
Novo!!: Večpomenskost in Stavek · Poglej več »
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Novo!!: Večpomenskost in Usta · Poglej več »
