Kazalo
38 odnosi: Azerbajdžan, Azerbajdžanci, Azovsko morje, Čuvaši, Basmili, Budizem, Evropa, Gagauzi, Hazari, Huni, Islam, Jakuti, Judovstvo, Karakalpaki, Kavkaz, Kipčaki, Kirgizi, Kitajščina, Krimski Tatari, Kumani, Nogajci, Onoguri, Orhonski napisi, Pinjin, Plinij starejši, Severna Afrika, Severna Azija, Skiti, Sunitizem, Tatari, Tengrizem, Turški jeziki, Turki, Ujguri, Uzbeki, Vzhodna Azija, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zgodovina Kitajske.
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Turška ljudstva in Azerbajdžan
Azerbajdžanci
Plesalke v narodnih nošah Azerbajdžanci ali Azeri so turški narod, ki živi v Azerbajdžanu in severnem Iranu (Južni Azerbejdžan), pa tudi širše od Kavkaza do Iranske planote.
Poglej Turška ljudstva in Azerbajdžanci
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Poglej Turška ljudstva in Azovsko morje
Čuvaši
Čuvaši (čuvaško чăваш, mn. чăвашсе́м, rusko чуваши, Čuvaši) so turška etnična skupina, prvotno naseljena od porečja Volge do Sibirije.
Poglej Turška ljudstva in Čuvaši
Basmili
Basmili (staroturško 𐰉𐰽𐰢𐰞, Basmïl, kitajsko 拔悉蜜/密/彌, pinjin Báxīmì/mì/mí, srednjekitajsko *bˠɛt̚-siɪt̚-miɪt̚/mˠ iɪt ̚/ miᴇ, tudi 弊剌 Bìlà)Golden, Peter B. An Introduction to the History of Turkic Peoples.
Poglej Turška ljudstva in Basmili
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Turška ljudstva in Budizem
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Turška ljudstva in Evropa
Gagauzi
| region9.
Poglej Turška ljudstva in Gagauzi
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Turška ljudstva in Hazari
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Turška ljudstva in Huni
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Turška ljudstva in Islam
Jakuti
Jakuti ali Saha (jakutsko Сахалар) so turški narod, ki živi večinoma v Republiki Jakutiji v Ruski federaciji.
Poglej Turška ljudstva in Jakuti
Judovstvo
Júdovstvo, žídovstvo ali judaízem je abrahamska religija; vera in kultura Judov.
Poglej Turška ljudstva in Judovstvo
Karakalpaki
Karakalpaki so turška (kipčaška) etnična skupina iz Karakalpakstana v severnozahodnem Uzbekistanu.
Poglej Turška ljudstva in Karakalpaki
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Turška ljudstva in Kavkaz
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Turška ljudstva in Kipčaki
Kirgizi
Kirgizi so turški narod, ki živi v Kirgiziji.
Poglej Turška ljudstva in Kirgizi
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Turška ljudstva in Kitajščina
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Turška ljudstva in Krimski Tatari
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Turška ljudstva in Kumani
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Turška ljudstva in Nogajci
Onoguri
Evropa in severna Afrika okoli leta 600 Onoguri ali Oguri (turško Onoğurlar) so bili turška nomadska plemenska zveza, ki je od 5.
Poglej Turška ljudstva in Onoguri
Orhonski napisi
Orhonski napisi ali Kul Tiginovi steli sta dve spominski steli, ki so ju postavili Gokturki v zgodnjem 8.
Poglej Turška ljudstva in Orhonski napisi
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Turška ljudstva in Pinjin
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Turška ljudstva in Plinij starejši
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Poglej Turška ljudstva in Severna Afrika
Severna Azija
OZN; severna Azija je označena s temno modro Séverna Ázija je regija Azije.
Poglej Turška ljudstva in Severna Azija
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Turška ljudstva in Skiti
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Poglej Turška ljudstva in Sunitizem
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Turška ljudstva in Tatari
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Turška ljudstva in Tengrizem
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Turška ljudstva in Turški jeziki
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Turška ljudstva in Turki
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Poglej Turška ljudstva in Ujguri
Uzbeki
Uzbeki so turški narod, ki živi v osrednji Aziji, predvsem v Uzbekistanu ter tudi v okoliških državah, kot npr.
Poglej Turška ljudstva in Uzbeki
Vzhodna Azija
Vzhodnoazijske države Vzhodna Azija je regija Azije, ki geografsko pokriva ozemlje 12.000.000 km² oz.
Poglej Turška ljudstva in Vzhodna Azija
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Turška ljudstva in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zgodovina Kitajske
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Poglej Turška ljudstva in Zgodovina Kitajske