Kazalo
57 odnosi: Azerbajdžanščina, Azovsko morje, Balkan, Belorusija, Berke, Besarabija, Bitola, Bizantinsko cesarstvo, Bojarji, Bolgari, Bolgarija, Brazilija, Budžak, Deoksiribonukleinska kislina, Dobrudža, Estonija, Gagavščina, Grčija, Gruzija, Kabardino-Balkarija, Karamanlidi, Kazahstan, Kejkavus II., Kipčaščina, Kipčaki, Kirgizistan, Kneževina Moldavija, Krim (polotok), Kumani, Kumanovo, Latvija, Mihael VIII. Paleolog, Nogajci, Odesa, Pečenegi, Pravoslavne Cerkve, Prvo bolgarsko cesarstvo, Romunščina, Romunija, Ruščina, Rusko carstvo, Seldžuki, Severna Makedonija, Stolipin, Taškent, Tatarščina, Tatari, Tlačenka, Turčija, Turščina, ... Razširi indeks (7 več) »
Azerbajdžanščina
Azerbajdžánščina, azerščina ali azerbajdžanska turščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Gagauzi in Azerbajdžanščina
Azovsko morje
Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.
Poglej Gagauzi in Azovsko morje
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Gagauzi in Balkan
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Gagauzi in Belorusija
Berke
Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.
Poglej Gagauzi in Berke
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Gagauzi in Besarabija
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Gagauzi in Bitola
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Gagauzi in Bizantinsko cesarstvo
Bojarji
Ruski bojarji Bojárji (ednina боя́рин, ženska oblika боя́рыня) so bili plemiči na ruskem dvoru od 10. do 17. stoletja, na vrhuncu moči zlasti v 15. in 16. stoletju.
Poglej Gagauzi in Bojarji
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Gagauzi in Bolgari
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Gagauzi in Bolgarija
Brazilija
Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki.
Poglej Gagauzi in Brazilija
Budžak
Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.
Poglej Gagauzi in Budžak
Deoksiribonukleinska kislina
Struktura DNK Deoksiribonukleinska kislina (DNK oziroma DNA) je molekula, ki je nosilka genetske informacije v vseh živih organizmih.
Poglej Gagauzi in Deoksiribonukleinska kislina
Dobrudža
Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.
Poglej Gagauzi in Dobrudža
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Gagauzi in Estonija
Gagavščina
Gagavščina je jezik iz turške skupine jezikov.
Poglej Gagauzi in Gagavščina
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Gagauzi in Grčija
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Gagauzi in Gruzija
Kabardino-Balkarija
Kabardino-Balkarija (uradno Kabardinsko-balkarska republika,, kabardinsko Къэбэрдей-Балъкъэр Республикэ, Keberdej-Balker Respublike, balkarsko Къабарты-Малкъар Республика, Kabarti-Malkar Respublika) je avtonomna republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Gagauzi in Kabardino-Balkarija
Karamanlidi
Karamanlidi (grško Καραμανλήδες, Karamanlídes, turško Karamanlılar) ali preprosto Karamanli, so tradicionalno turško govoreče grško pravoslavno ljudstvo, ki izvira iz regije Karaman v Anatoliji.
Poglej Gagauzi in Karamanlidi
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Gagauzi in Kazahstan
Kejkavus II.
Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.
Poglej Gagauzi in Kejkavus II.
Kipčaščina
Kipčaščina (kipčaško qypçaq, kipčak) je izumrl turški jezik iz družine kipčaških jezikov.
Poglej Gagauzi in Kipčaščina
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Gagauzi in Kipčaki
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Gagauzi in Kirgizistan
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Gagauzi in Kneževina Moldavija
Krim (polotok)
Polotok Krim (ukrajinsko Кримський півострів, ruski Крымский полуостров, krimskotatarsko Qırım yarımadası) je ime polotoka v Črnem morju in istoimenskih republik: Republike Krim (s stališča Rusije) in Avtonomne republike Krim (s stališča Ukrajine).
Poglej Gagauzi in Krim (polotok)
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Gagauzi in Kumani
Kumanovo
Kumanovo je mesto na severu Makedonije (344 mnm).
Poglej Gagauzi in Kumanovo
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Gagauzi in Latvija
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Poglej Gagauzi in Mihael VIII. Paleolog
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Gagauzi in Nogajci
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Gagauzi in Odesa
Pečenegi
Vzhodna Evropa in Srednja Azija okrog leta 1015 Pečenegi je bilo nomadsko ljudstvo turškega porekla, ki je v 8. stoletju naseljevalo ozemlje severno od Kaspijskega jezera.
Poglej Gagauzi in Pečenegi
Pravoslavne Cerkve
Oznaka Pravoslavne Cerkve običajno pomeni skupino 15 avtokefalnih krščanskih Cerkva, ki jih druži enak verski nauk - (vzhodno) pravoslavje.
Poglej Gagauzi in Pravoslavne Cerkve
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Gagauzi in Prvo bolgarsko cesarstvo
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Gagauzi in Romunščina
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Gagauzi in Romunija
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Gagauzi in Ruščina
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Gagauzi in Rusko carstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Gagauzi in Seldžuki
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Gagauzi in Severna Makedonija
Stolipin
Stolipin je priimek več oseb.
Poglej Gagauzi in Stolipin
Taškent
Kompleks Telyashayakh ob mošeji Barakhon s stavbo v kateri je shranjen rokopis originalnega Korana Taškent (/ˌtæʃˈkɛnt/;, Тошкент) je glavno mesto Uzbekistana.
Poglej Gagauzi in Taškent
Tatarščina
Tatarščina (tatarsko татар теле, tatar tele, татарча, tatarča) je turški jezik, ki ga govorijo Tatari predvsem v Tatarstanu (evropska Rusija) in Sibiriji.
Poglej Gagauzi in Tatarščina
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Gagauzi in Tatari
Tlačenka
Rezini tlačenke. Tlačenka je klobasa, v kateri so kosi svinjskega mesa povezani z želatino.
Poglej Gagauzi in Tlačenka
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Gagauzi in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Gagauzi in Turščina
Turška ljudstva
do 3 milijonov (Turkmenci) |ref14.
Poglej Gagauzi in Turška ljudstva
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Gagauzi in Turški jeziki
Turkmenščina
Turkmenščina (turkmensko Türkmen dili, تورکمن ﺗﻴﻠی) je uradni jezik Turkmenistana.
Poglej Gagauzi in Turkmenščina
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Gagauzi in Turkmenistan
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Gagauzi in Ukrajina
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Gagauzi in Uzbekistan
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Gagauzi in Vzhodna pravoslavna cerkev