Kazalo
43 odnosi: Amu Darja, Aralsko jezero, Cirilica, Derviš, Enciklopedija Britannica, Etnična skupina, Gruzija, Islam, Karakulska ovca, Karapapaki, Kazaščina, Kijevska Rusija, Kipčaki, Kirgizi, Kizilkum, Klobuk, Kmetijstvo, Latinica, Mošeja, Molitev, Mongolsko cesarstvo, Mula (naziv), Narečje, Nogajci, Občno ime, Pašnik, Petek, Pidžin, Pleme, Puščava, Rečna delta, Ribolov, Ruščina, Sir Darja, Sovjetska zveza, Srednja Azija, Sunitizem, Tadžiščina, Turška ljudstva, Turški jeziki, Uzbeki, Uzbekistan, Zlata horda.
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Karakalpaki in Amu Darja
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Poglej Karakalpaki in Aralsko jezero
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Karakalpaki in Cirilica
Derviš
Derviši v Turčiji Derviš (arabsko: ﺵﻴﻭﺭﺩ, darwīš; turško: derviş) je izraz, ki označuje muslimanskega mistika, privrženci tasavufa, mističnega nauka o islamu, disciplina ki se bavi z najglobljim bistvom.
Poglej Karakalpaki in Derviš
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Karakalpaki in Enciklopedija Britannica
Etnična skupina
Etnična skupina (tudi etnija) je skupina, ki se po kulturnih potezah, lastnim njenim pripadnikom, razlikuje od drugih skupin.
Poglej Karakalpaki in Etnična skupina
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Karakalpaki in Gruzija
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Karakalpaki in Islam
Karakulska ovca
Karakulska ovca ali Karakul (imenovano po Qorakoʻl, mestu v regiji Buhara v Uzbekistanu) je pasma domačih debelorepih ovac, ki izvira iz Srednje Azije.
Poglej Karakalpaki in Karakulska ovca
Karapapaki
Karapapaški beki iz vasi Giziladži v Borčaliju, sedanja Gruzija (začetek 20. stoletja) Karapapaki ali Tarakama ((narečno Qarapapaxdar), Tərəkəmələr) so turško ljudstvo, skupina plemen ali ena od etnografskih skupin Azerbajdžancev, ki izvirno govori karapapaščino, zahodni oguški jezik, tesno povezan z azerbajdžanščino in turščino.
Poglej Karakalpaki in Karapapaki
Kazaščina
Kazáščina (kazaško qazaq tili) je turški jezik, zelo soroden nogajščini in karakalpaščini.
Poglej Karakalpaki in Kazaščina
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Karakalpaki in Kijevska Rusija
Kipčaki
Naselitveno in vplivno območje Kipčakov okoli leta 1200 Kipčaki (kitajsko 高車, pinjin Gāochē, W.-G. Kao-che, tudi Gaogüy ali Kao-kü) ali Polovci (rusko Половцы, Polovci, ljudstvo iz stepe) so bili turško nomadsko ljudstvo in konfederacija, ki so v srednjem veku naseljevali del evrazijske stepe.
Poglej Karakalpaki in Kipčaki
Kirgizi
Kirgizi so turški narod, ki živi v Kirgiziji.
Poglej Karakalpaki in Kirgizi
Kizilkum
Kizilkum (uzbeško Қизилқум, Kizilkum, قىزىلقۇم, kazaško Қызылқұм, Kizilkum, قىزىلقۇم, rusko Кызылкум, Kizilkum) je 15.
Poglej Karakalpaki in Kizilkum
Klobuk
Klobuki iz 18. in 19. stoletja Klobuk je del oblačila, ki se ga nosi na glavi.
Poglej Karakalpaki in Klobuk
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Karakalpaki in Kmetijstvo
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Karakalpaki in Latinica
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Karakalpaki in Mošeja
Molitev
Molitev je za vernika vzpostavljanje stika in osebnega odnosa z Bogom.
Poglej Karakalpaki in Molitev
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Karakalpaki in Mongolsko cesarstvo
Mula (naziv)
Mula (perzijsko ملا) je naziv muslimanskih klerikov.
Poglej Karakalpaki in Mula (naziv)
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Karakalpaki in Narečje
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Poglej Karakalpaki in Nogajci
Občno ime
Občno ime (apelativ) je ime vrste oziroma skupine predmetov v nasprotju z lastnimi imeni posameznih oseb, družin, narodov ali zemljepisnih pojmov.
Poglej Karakalpaki in Občno ime
Pašnik
Dolenji vasi Pašnik je ograjen travnik, ki je namenjen za pašo živine.
Poglej Karakalpaki in Pašnik
Petek
Pétek je dan v tednu med četrtkom in soboto.
Poglej Karakalpaki in Petek
Pidžin
Pidžin (angleško pidgin) je pomožni sporazumevalni jezik; poenostavljena oblika jezika neke (navadno prevladujoče) skupine, ki ga za medsebojno sporazumevanje kot linguo franco začno uporabljati pripadniki druge (navadno podrejene, npr. sužnji) skupine.
Poglej Karakalpaki in Pidžin
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Karakalpaki in Pleme
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Karakalpaki in Puščava
Rečna delta
Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.
Poglej Karakalpaki in Rečna delta
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Karakalpaki in Ribolov
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Karakalpaki in Ruščina
Sir Darja
Cestni most čez Sir Darjo med Urgenčem in Buharo Sir Darja (perzijsko: سيردريا; tadžikistansko: Сирдарё, kazahstansko: Сырдария, arabsko: سيحون; uzbekistansko: Sirdaryo), tudi Syrdarya ali Sirdaryo, je reka v Srednji Aziji, včasih znana kot Jahartes ali Yaxartes iz starogrškega imena Ἰαξάρτης.
Poglej Karakalpaki in Sir Darja
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Karakalpaki in Sovjetska zveza
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Karakalpaki in Srednja Azija
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Poglej Karakalpaki in Sunitizem
Tadžiščina
Tadžiščina (tadžiško тоҷикӣ) je iranski jezik, različica moderne perzijščine, ki jo govorijo v Tadžikistanu, v Srednji Aziji.
Poglej Karakalpaki in Tadžiščina
Turška ljudstva
do 3 milijonov (Turkmenci) |ref14.
Poglej Karakalpaki in Turška ljudstva
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Karakalpaki in Turški jeziki
Uzbeki
Uzbeki so turški narod, ki živi v osrednji Aziji, predvsem v Uzbekistanu ter tudi v okoliških državah, kot npr.
Poglej Karakalpaki in Uzbeki
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Karakalpaki in Uzbekistan
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Karakalpaki in Zlata horda