Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Češka, Bajonet, Bratislavski mir (1805), Cezar (naslov), Donava, Evropa, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Havbica, Italija, Janez Habsburško-Lotarinški, Jesen, Kanalska dolina, Naborjet - Ovčja vas, Napoleonske vojne, Nevejsko sedlo, Predel, Predelska baterija, Prelaz, Prva svetovna vojna, Rabelj, Rabeljsko jezero, Revolucije leta 1848, Sablja, Seznam trdnjav v Sloveniji, Soška dolina, Soška fronta, Stotnik, Strmec na Predelu, Top, Trbiž, Trdnjava Bovške Kluže, Vojak, Zapora pri Rabeljskem jezeru, Združitev Italije, Zgornja trdnjava Kluže, 1805, 1808, 1848, 1880, 1918.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Trdnjava Predel in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Trdnjava Predel in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Trdnjava Predel in Češka · Poglej več »
Bajonet
Bajonét (imenovan po francoskem mestu Bayonne) se imenuje orožje z jeklenim rezilom, ki se natakne na puško (v redkih primerih tudi na brzostrelko) in je namenjeno bodenju.
Novo!!: Trdnjava Predel in Bajonet · Poglej več »
Bratislavski mir (1805)
Bratislavski mir, tudi Požunska mirovna pogodba, s katerim se je končala vojna tretje koalicije, je bil podpisan med Avstrijo in Francijo 26.
Novo!!: Trdnjava Predel in Bratislavski mir (1805) · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Trdnjava Predel in Cezar (naslov) · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Trdnjava Predel in Donava · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Trdnjava Predel in Evropa · Poglej več »
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Novo!!: Trdnjava Predel in Franc I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Trdnjava Predel in Francija · Poglej več »
Havbica
Ameriški marinci s havbicami M-198 na ognjenem položajuHavbica je artilerijsko orožje s cevjo dolgo med 15 in 25 kalibrov, ki izstreljuje projektile pod velikimi koti (večjimi od 45°).
Novo!!: Trdnjava Predel in Havbica · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Trdnjava Predel in Italija · Poglej več »
Janez Habsburško-Lotarinški
Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal * 20.
Novo!!: Trdnjava Predel in Janez Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Novo!!: Trdnjava Predel in Jesen · Poglej več »
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Novo!!: Trdnjava Predel in Kanalska dolina · Poglej več »
Naborjet - Ovčja vas
Naborjet - Ovčja vas (furlansko Malborghet e Valbrune, Malborghetto-Valbruna; Malborgeth-Wolfsbach) je občina v Videmski pokrajini v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Trdnjava Predel in Naborjet - Ovčja vas · Poglej več »
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Novo!!: Trdnjava Predel in Napoleonske vojne · Poglej več »
Nevejsko sedlo
Smučarski center Na Žlebeh Nevejsko sedlo (italijansko Sella Nevea, furlansko Nevee), 1195 mnm, leži na stiku gorskih skupin Kanina in Viša.
Novo!!: Trdnjava Predel in Nevejsko sedlo · Poglej več »
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Novo!!: Trdnjava Predel in Predel · Poglej več »
Predelska baterija
Predelska baterija (Batterie Predilsattel) je bila na izmed šestih koroških utrdb, ki so zapirale pot v dolino Ziljice in naprej v središče Avstrije.
Novo!!: Trdnjava Predel in Predelska baterija · Poglej več »
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Novo!!: Trdnjava Predel in Prelaz · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Trdnjava Predel in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rabelj
Rabelj ( ) je naselje blizu Trbiža v Italiji, na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Trdnjava Predel in Rabelj · Poglej več »
Rabeljsko jezero
Rabeljsko jezero je jezero v italijanski občini Trbiž v Julijskih Alpah, v bližini cestnega prelaza Predel, ki predstavlja mejni prehod med državama Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Trdnjava Predel in Rabeljsko jezero · Poglej več »
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Novo!!: Trdnjava Predel in Revolucije leta 1848 · Poglej več »
Sablja
Francoska mornariška sablja iz 19. stoletja Sáblja (ime izvira iz madžarske besede szablya) je hladno orožje za zadajanje udarcev in bodenje.
Novo!!: Trdnjava Predel in Sablja · Poglej več »
Seznam trdnjav v Sloveniji
Seznam trdnjav v Sloveniji in bližnjem zamejstvu.
Novo!!: Trdnjava Predel in Seznam trdnjav v Sloveniji · Poglej več »
Soška dolina
Dolina Soče (znana tudi kot Posočje) je dolina, ki poteka vzdolž toka reke Soče od severozahodne Slovenije pa vse do Goriške, kjer se dolina odpre v široko ravnino.
Novo!!: Trdnjava Predel in Soška dolina · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Trdnjava Predel in Soška fronta · Poglej več »
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Novo!!: Trdnjava Predel in Stotnik · Poglej več »
Strmec na Predelu
Strmec na Predelu je naselje v Občini Bovec.
Novo!!: Trdnjava Predel in Strmec na Predelu · Poglej več »
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Novo!!: Trdnjava Predel in Top · Poglej več »
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Novo!!: Trdnjava Predel in Trbiž · Poglej več »
Trdnjava Bovške Kluže
Trdnjava danes Trdnjava danes Trdnjava Bovške Kluže (izvirno nemško Fort Flitscher Klause) je trdnjava, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice.
Novo!!: Trdnjava Predel in Trdnjava Bovške Kluže · Poglej več »
Vojak
Vojak je (ožje gledano) pripadnik kopenske vojske, širše gledano pa tudi vsak pripadnik oboroženih sil.
Novo!!: Trdnjava Predel in Vojak · Poglej več »
Zapora pri Rabeljskem jezeru
Zapora pri Rabeljskem jezeru (Seebachthalsperre) je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so zapirale pot v dolino Ziljice in naprej v središče Avstrije.
Novo!!: Trdnjava Predel in Zapora pri Rabeljskem jezeru · Poglej več »
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Novo!!: Trdnjava Predel in Združitev Italije · Poglej več »
Zgornja trdnjava Kluže
Zgornja trdnjava Kluže (Wehr Rombon, Werk Hermann), znana tudi kot Hermanova utrdba, je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in v notranjost Avstrije.
Novo!!: Trdnjava Predel in Zgornja trdnjava Kluže · Poglej več »
1805
1805 (MDCCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Trdnjava Predel in 1805 · Poglej več »
1808
1808 (MDCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Trdnjava Predel in 1808 · Poglej več »
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Trdnjava Predel in 1848 · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Trdnjava Predel in 1880 · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Trdnjava Predel in 1918 · Poglej več »
