Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Havbica

Index Havbica

Havbica je artilerijsko orožje s cevjo dolgo med 15 in 25 kalibrov, ki izstreljuje projektile pod velikimi koti (večjimi od 45°).

26 odnosi: Armada, Artilerija, Šasija, Debela Berta, Druga svetovna vojna, Jan Hus, Jedrsko orožje, Kadenca, Kaliber, Kemično orožje, Minomet, Možnar, Nemško cesarstvo, Nemci, Orožje, Prva svetovna vojna, Seznam samovoznih havbic druge svetovne vojne, Seznam sodobnih samovoznih havbic, Seznam sodobnih vlečnih havbic, Tank, Top, Top-havbica, Tovornjak, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), 15. stoletje, 1914.

Armada

Armada (angleško Army; nemško Armee) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja tako taktično kot strateško bojevanje.

Novo!!: Havbica in Armada · Poglej več »

Artilerija

Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.

Novo!!: Havbica in Artilerija · Poglej več »

Šasija

Šasija (fr. Chassis) je nosilna struktura vozil, lahko pa tudi drugih naprav.

Novo!!: Havbica in Šasija · Poglej več »

Debela Berta

Ena prvih Debelih Bert med pripravo na strel Debela Berta je super težka havbica nemškega proizvajalca Krupp, ki je bila izdelana na predvečer prve svetovne vojne.

Novo!!: Havbica in Debela Berta · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Havbica in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Jan Hus

Mojster Jan Hus, češki verski reformator, teolog in pridigar, * 1369, Husinec, Češka, † 6. julij 1415, Konstanca, Nemčija.

Novo!!: Havbica in Jan Hus · Poglej več »

Jedrsko orožje

Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.

Novo!!: Havbica in Jedrsko orožje · Poglej več »

Kadenca

Kadenca (lat. cadere - pasti) zaznamuje zvezo akordov, ki zaključijo glasbene misli - melodije.

Novo!!: Havbica in Kadenca · Poglej več »

Kaliber

Kaliber je notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju.

Novo!!: Havbica in Kaliber · Poglej več »

Kemično orožje

Oboroženih sil ZDA Kemično orožje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.

Novo!!: Havbica in Kemično orožje · Poglej več »

Minomet

Minomet je prenosno gladkocevno topniško orožje na polnjenje (praviloma) od spredaj, ki izstreljuje krilate mine pod velikim kotom in je neposredni potomec možnarja.

Novo!!: Havbica in Minomet · Poglej več »

Možnar

Starinski možnar na podstavku Možnar je artilerijsko orožje na polnjenje od spredaj, ki je predhodnik sodobnega minometa.

Novo!!: Havbica in Možnar · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Novo!!: Havbica in Nemško cesarstvo · Poglej več »

Nemci

Glej tudi Nemec (priimek) Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Novo!!: Havbica in Nemci · Poglej več »

Orožje

Orožje na ogled v muzeju Orožje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.

Novo!!: Havbica in Orožje · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Havbica in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Seznam samovoznih havbic druge svetovne vojne

Seznam samovoznih havbic druge svetovne vojne.

Novo!!: Havbica in Seznam samovoznih havbic druge svetovne vojne · Poglej več »

Seznam sodobnih samovoznih havbic

Seznam sodobnih samovoznih havbic.

Novo!!: Havbica in Seznam sodobnih samovoznih havbic · Poglej več »

Seznam sodobnih vlečnih havbic

Seznam sodobnih vlečnih havbic.

Novo!!: Havbica in Seznam sodobnih vlečnih havbic · Poglej več »

Tank

Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.

Novo!!: Havbica in Tank · Poglej več »

Top

Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.

Novo!!: Havbica in Top · Poglej več »

Top-havbica

Slovenske vojske Top-havbica (tudi top/havbica) je artilerijsko orožje, ki se ga lahko uporablja kot top ali kot havbico.

Novo!!: Havbica in Top-havbica · Poglej več »

Tovornjak

Tovornjak MAN Tovornjak (tovorno vozilo, pogovorno kamion) je večje motorno vozilo, namenjeno prevozu tovora v cestnem prometu.

Novo!!: Havbica in Tovornjak · Poglej več »

Zahodna fronta (prva svetovna vojna)

Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.

Novo!!: Havbica in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

15. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.

Novo!!: Havbica in 15. stoletje · Poglej več »

1914

1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Havbica in 1914 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »