Kazalo
81 odnosi: Adunajščina, Aman, Angel, Angleščina, Angleži, Šajerska, Škratje (Tolkienova mitologija), Železo, Čeljust, Beleriand, Bilbo Bisagin, Desetiški številski sistem, Diakritično znamenje, Drevo, Duh, Dvanajstiški številski sistem, Dvoglasnik, Dvopičje, Fonem, Fonologija, Glas, Glas (jezikoslovje), Gondor, Gospodar prstanov, Irska, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovec, John Ronald Reuel Tolkien, Jug, Kirt, Klicaj, Knjiga, Kovina, Kvenja, Latinščina, Ločilo, Mordor, Most, Narekovaj, Nosnik, Oklepaj, Opuščaj, Orki (Tolkienova mitologija), Pero, Pika, Pisatelj, Podpičje, Pomišljaj, Pravopis, Pripornik, ... Razširi indeks (31 več) »
- Abeceda
Adunajščina
Adunajščina oz.
Poglej Tengvar in Adunajščina
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Tengvar in Aman
Angel
Angel je splošna oznaka nadnaravnih duhovnih bitij v bližini božanstev.
Poglej Tengvar in Angel
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Tengvar in Angleščina
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Tengvar in Angleži
Šajerska
Šajerska ali v nekaterih prevodih Grofija (Sûza ali Sûzat v zahodščini) je pokrajina v Srednjem svetu iz Tolkienove mitologije, opisana v knjigi Gospodar prstanov in nekaterih drugih knjigah avtorja J. R. R. Tolkiena.
Poglej Tengvar in Šajerska
Škratje (Tolkienova mitologija)
Škratje so namišljena rasa iz Tolkienove mitologije.
Poglej Tengvar in Škratje (Tolkienova mitologija)
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Tengvar in Železo
Čeljust
Čeljust, s strani. Čeljust je sprednja skeletna sestavina ustne votline z obdajajočimi mehkimi tkivi.
Poglej Tengvar in Čeljust
Beleriand
391x391_pik Beleriand je dežela v fantazijski mitologiji pisatelja J. R. R. Tolkiena.
Poglej Tengvar in Beleriand
Bilbo Bisagin
Bilbo Bisagin (tudi Bilbo Bogataj; v izvirniku Bilbo Baggins) je namišljena oseba iz Tolkienove mitologije.
Poglej Tengvar in Bilbo Bisagin
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej Tengvar in Desetiški številski sistem
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Tengvar in Diakritično znamenje
Drevo
Drevo (Jesen) Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom.
Poglej Tengvar in Drevo
Duh
Macbethu se prikaže duh BanquaThéodore Chassériau Duh je domnevno breztelesno prikazovanje mrtve osebe (ali redkeje živali).
Poglej Tengvar in Duh
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej Tengvar in Dvanajstiški številski sistem
Dvoglasnik
Dvóglásnik ali diftóng je samoglasniški glasnik (fonem) z drsnim izgovorom med dvema izgovornima točkama, od katerih je ena lahko težiščna, na primer au v nemščini ali ie in ei v dolenjščini, ei in ou v prekmurščini.
Poglej Tengvar in Dvoglasnik
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej Tengvar in Dvopičje
Fonem
Glásnik ali foném (phōnēma – glas, z glasom izrečen) je najmanjša glasovna enota, s katero govorci določenega jezika razlikujejo pomen besed.
Poglej Tengvar in Fonem
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Poglej Tengvar in Fonologija
Glas
Glás je lahko.
Poglej Tengvar in Glas
Glas (jezikoslovje)
Glás je v jezikoslovju najmanjša akustična enota govorjenega jezika.
Poglej Tengvar in Glas (jezikoslovje)
Gondor
Gondor je v Tolkienovi mitologiji človeška kraljevina v južnem Srednjem svetu.
Poglej Tengvar in Gondor
Gospodar prstanov
Gospodar prstanov (v angleškem izvirniku The Lord of the Rings) je knjižni fantazijski roman angleškega pisatelja in jezikoslovca J.R.R. Tolkiena.
Poglej Tengvar in Gospodar prstanov
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Tengvar in Irska
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Tengvar in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Tengvar in Jezikoslovec
John Ronald Reuel Tolkien
John Ronald Reuel Tolkien, angleški pisatelj, * 3. januar 1892, Bloemfontein, Republika Južna Afrika, † 2. september 1973, Bournemouth, grofija Hampshire, Anglija, avtor Hobita in Gospodarja prstanov.
Poglej Tengvar in John Ronald Reuel Tolkien
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Tengvar in Jug
Kirt
Gospodarju prstanov. Nekateri znaki imajo različne glasovne vrednosti za vilinske in škratje jezike. Kirt (izvirno angleško Cirth; sindarinska izgovorjava:, kar pomeni "rune") je napol umetna pisava, ki temelji na resničnih runskih abecedah in je ena od več pisav, ki jih je angleški pisatelj in jezikoslovec J.R.R.
Poglej Tengvar in Kirt
Klicaj
Klicáj (!) je levostično ločilo, ki označuje zapoved, željo, prošnjo itd.
Poglej Tengvar in Klicaj
Knjiga
Stare knjige Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Poglej Tengvar in Knjiga
Kovina
Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.
Poglej Tengvar in Kovina
Kvenja
Kvenj(ščin)a (izvirno angleško Quenya) je umetni jezik angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.
Poglej Tengvar in Kvenja
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Tengvar in Latinščina
Ločilo
Ločílo (tudi interpúnkcija) je znak v besedilu, ki ni črka, številka ali simbol.
Poglej Tengvar in Ločilo
Mordor
Mordor je dežela iz Tolkienove mitologije.
Poglej Tengvar in Mordor
Most
Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.
Poglej Tengvar in Most
Narekovaj
Narekováj, tudi navédnica, („ “ ali » «) je v jezikoslovju dvodelno ločilo, s katerim se označuje dobesedni navedek premega govora, zaznamuje navedke (citate), naslove, imena (vzdevke), oziroma daje besedam poseben pomen.
Poglej Tengvar in Narekovaj
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Tengvar in Nosnik
Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...
Poglej Tengvar in Oklepaj
Opuščaj
Opuščáj (tudi apostróf) (') ali (’) je nekončno ločilo v obliki vejice, ki se v slovenščini rabi neskladenjsko in označuje izpuščen del besede (Mladen'či, zdaj se pije...) ali številke (27. januar '04).
Poglej Tengvar in Opuščaj
Orki (Tolkienova mitologija)
Orki (Angleško Orcs) so ena od ras v Tolkienovi mitologiji.
Poglej Tengvar in Orki (Tolkienova mitologija)
Pero
Različne vrste peres '''Deli peresa:'''1. kosmača2. rebrce (rahis)3. vejica (radius)4. puh5. votli tulec (calamus) Pero je izrastek kože ptičev, ki ga sestavljajo poroženele celice povrhnjice.
Poglej Tengvar in Pero
Pika
Píka (.) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu pripovednega stavka.
Poglej Tengvar in Pika
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Tengvar in Pisatelj
Podpičje
Podpičje je v jezikoslovju enodelno levostično ločilo, s katerim označujemo delne enote večjega jezikovnega sporočila, oziroma konec dela povedi.
Poglej Tengvar in Podpičje
Pomišljaj
Pomišljáj je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno ločilo, načeloma nestično.
Poglej Tengvar in Pomišljaj
Pravopis
Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika.
Poglej Tengvar in Pravopis
Pripornik
Pripórnik, tudi frikatív, spiránt, je v jezikoslovju nezvočnik, pri katerem gre zračni tok pri izgovoru skozi priporo govorne cevi.
Poglej Tengvar in Pripornik
Prstan Mogote
Prstan Mogote (tudi Edini prstan, Sovragov prstan, Isildurjeva gonoba) je čarobni prstan, izmišljen predmet iz romanov o fantazijskem Srednjem svetu angleškega pisatelja Johna R.R. Tolkiena.
Poglej Tengvar in Prstan Mogote
Rúmil
Rúmil je izmišljen lik iz Tolkienove mitologije, serije knjig o Srednjem svetu britanskega pisatelja J. R. R. Tolkiena.
Poglej Tengvar in Rúmil
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Tengvar in Samoglasnik
Samoglav Gamgi
Sean Astin kot Samo. Samoglav Gamgi ali Samo (v originalu Samwise Gamgee) je namišljena oseba iz Tolkienove mitologije.
Poglej Tengvar in Samoglav Gamgi
Sarati
Sarati je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca J.R.R. Tolkiena.
Poglej Tengvar in Sarati
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Tengvar in Sever
Sindarščina
Sindarščina (izvirno angleško sindarin) je umetni jezik angleškega pisatelja in jezikoslovca J.R.R. Tolkiena.
Poglej Tengvar in Sindarščina
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Tengvar in Slovenščina
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Tengvar in Soglasnik
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Tengvar in Sonce
Splošna deklaracija človekovih pravic
Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949) Splôšna deklarácija človékovih pravíc (oznaka resolucije: A/RES/217A (III)) je deklaracija, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju 10. decembra 1948, v Parizu, v kateri so očrtane osnovne človekove pravice.
Poglej Tengvar in Splošna deklaracija človekovih pravic
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Poglej Tengvar in Srce
Srednji svet
Srednji svet (angleško Middle-Earth) je območje na Ardi, fantazijskem svetu, ki ga je ustvaril J.R.R. Tolkien kot podlago za svoja literarna dela.
Poglej Tengvar in Srednji svet
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Tengvar in Srednji vek
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.
Poglej Tengvar in Stara angleščina
Strešica
Stréšica (ˆ) je diakritično znamenje, ki v slovenščini označuje dolga široka samoglasnika e in o: peta, gora.
Poglej Tengvar in Strešica
Tirion
Tirion (Kôr v zgodnji Tolkienovi mitologiji) je vilinsko mesto v Valinorju, zgrajeno na hribu Túna.
Poglej Tengvar in Tirion
Umetna pisava
Umetna pisava ali neografija je izraz za pisavo, ki je bila razvita posebej in ne naravno kot del nekega jezika in kulture.
Poglej Tengvar in Umetna pisava
Usoda
Usoda je ime za razumevanje dogodkov, ki naj bi jih vnaprej in brez človeškega vpliva določale božje sile ali naključja, ne pa človekova svobodna volja.
Poglej Tengvar in Usoda
Usta
Usta Usta ali ustna votlina so odprtina na glavi, skozi katero žival ali človek jé hrano.
Poglej Tengvar in Usta
Vejica
Vêjica je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim v glavnem med seboj ločujemo stavke iste povedi, priredne dele besednih zvez, pristavke, vrivke od ostalega besedila.
Poglej Tengvar in Vejica
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Poglej Tengvar in Verz
Vprašaj
Vprašáj (?) je v jezikoslovju enodelno ločilo na koncu vprašalnega stavka: Kje si? Zakaj to delaš?.
Poglej Tengvar in Vprašaj
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Tengvar in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Tengvar in Zahod
Zaklepaj
Zaklepaj) je osamosvojeni desni del dvodelnega, navadno okroglega, oklepaja.Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 50. Je znak, ki zaklepa besedo, številko, stavek ipd. z zadnje, desne strani.. Pišemo ga zlasti za črkami, redkeje za številkami, pri naštevanju posameznih enot.
Poglej Tengvar in Zaklepaj
Zapornik
Zapornik (tudi okluziv, eksplozivJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.) je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.
Poglej Tengvar in Zapornik
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Tengvar in Zlato
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Tengvar in Zrak
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Tengvar in Zvezda
Zvočnik (jezikoslovje)
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.
Poglej Tengvar in Zvočnik (jezikoslovje)
Glej tudi
Abeceda
Prav tako znan kot Tengwar.