Kazalo
49 odnosi: Apsida, Arhitrav, Bazilika (zgradba), Cerkev (zgradba), Cerkvena ladja, Cina (arhitektura), Domenico Ghirlandaio, Edikula, Empora, Firenška stolnica, Fra Bartolomeo, Gotska arhitektura, Inkrustacija, Italija, Jacopo della Quercia, Kupola, Labirint, Latinski križ, Lucca, Marmor, Martin iz Toursa, Nagrobnik Ilaria del Carretto, Nicola Pisano, Papež Aleksander II., Papež Urban VI., Portik, Prezbiterij, Razpelo, Relief (umetnost), Rimskokatoliška cerkev, Romanska arhitektura, Slop, Stolnica, Stolnica blažene Device Marije, Chartres, Stolnica v Pisi, Sveto rimsko cesarstvo, Tempieto Volto Santo, Templjarji, Tintoretto, Toskana, Transept, Traveja, Via Francigena, Volto Santo, Lucca, Zakristija, Zvonik, 1406, 1408, 1479.
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Stolnica v Lucci in Apsida
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Poglej Stolnica v Lucci in Arhitrav
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Stolnica v Lucci in Bazilika (zgradba)
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Stolnica v Lucci in Cerkev (zgradba)
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Stolnica v Lucci in Cerkvena ladja
Cina (arhitektura)
Cine na Alcazabi v Almeriji, Španija Cina ali nadzidek, tudi merlo, prsni zaslon na obzidju, je nazobčan del zgradbe (zidna krona), običajno na vrhu obzidja ali luskast parapet v srednjeveški arhitekture ali utrdbi.
Poglej Stolnica v Lucci in Cina (arhitektura)
Domenico Ghirlandaio
Domenico Ghirlandaio, italijanski renesančni slikar, * 1449, † 11. januar 1494, je bil rojen v Firencah.
Poglej Stolnica v Lucci in Domenico Ghirlandaio
Edikula
V antični rimski religiji, edikula pomeni majhno svetišče.
Poglej Stolnica v Lucci in Edikula
Empora
Empora na petih ravneh v Frauenkirche (Dresden) Empora je galerija ali balkon ali tribuna, ki je odprta z daljšo stranjo proti večji notranjosti.
Poglej Stolnica v Lucci in Empora
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Poglej Stolnica v Lucci in Firenška stolnica
Fra Bartolomeo
Fra Bartolomeo, italijanski slikar, 28. marec 1472, Toskana, † 6. oktober 1517.
Poglej Stolnica v Lucci in Fra Bartolomeo
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Stolnica v Lucci in Gotska arhitektura
Inkrustacija
Geometrična inkrustacija na zatrepu fasade cerkve St-Julien v Chauriatu, Auvergne Inkrustacija (iz latinščine crusta - okrasni vložek, ~ di marmo - marmorna inkrustacija) je umetniški izdelek v gradbeništvu oziroma arhitekturi, pri katerem večje površine tal ali dele sten prekrijemo z oblikovanimi - razrezanimi deli iz različnih kamnitih materialov, predvsem marmornih plošč.
Poglej Stolnica v Lucci in Inkrustacija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Stolnica v Lucci in Italija
Jacopo della Quercia
Jacopo della Quercia, znan tudi kot Jacopo di Pietro d'Agnolo di Guarnieri, italijanski kipar renesanse, * ok.
Poglej Stolnica v Lucci in Jacopo della Quercia
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Stolnica v Lucci in Kupola
Labirint
Labirint Adventni labirint iz sveč Labirint ali blodnjak se lahko nanaša na sklop zapletenih hodnikov ali drugih ovir v naravi ali na vajo, natisnjeno na papir.
Poglej Stolnica v Lucci in Labirint
Latinski križ
Osnovna oblika latinskega križa Latinski križ (tudi pasijonski križ) je ime za križ, pri katerem je vzdolžna palica daljša od prečne in ga prečna prečka nad sredino.
Poglej Stolnica v Lucci in Latinski križ
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Stolnica v Lucci in Lucca
Marmor
Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.
Poglej Stolnica v Lucci in Marmor
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Stolnica v Lucci in Martin iz Toursa
Nagrobnik Ilaria del Carretto
Nagrobnik Ilariji del Carretto je kiparsko delo Jacopa della Quercia iz leta 1406-1408 in ohranjeno v Stolnici sv. Martina v Lucci.
Poglej Stolnica v Lucci in Nagrobnik Ilaria del Carretto
Nicola Pisano
Nicola Pisano (imenovan tudi Niccolò Pisano, Nicola de Apulia ali Nicola Pisanus, 1220/1225 - 1284) je bil italijanski kipar in arhitekt, katerega delo je zaznamovano s klasičnim rimskim kiparskim slogom.
Poglej Stolnica v Lucci in Nicola Pisano
Papež Aleksander II.
Papež Aleksander II. ((Papa Alexander Secundus) rojen kot Anzelm od Baggia (Anselmus de Baggio; Anselmo di Baggio), italijanski škof, kardinal in papež, * med 1010 in 1015 Baggio (Milano, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija), † 21. april 1073 Rim (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Stolnica v Lucci in Papež Aleksander II.
Papež Urban VI.
Urban VI., rojen kot Bartolomeo Prignano je bil katoliški papež; * 1318 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 15. oktober 1389, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Stolnica v Lucci in Papež Urban VI.
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Stolnica v Lucci in Portik
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Stolnica v Lucci in Prezbiterij
Razpelo
Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.
Poglej Stolnica v Lucci in Razpelo
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Stolnica v Lucci in Relief (umetnost)
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Stolnica v Lucci in Rimskokatoliška cerkev
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Stolnica v Lucci in Romanska arhitektura
Slop
Slop je pokončen podporni element v arhitekturi in je, drugače od okroglega stebra, pravokotnega prereza.
Poglej Stolnica v Lucci in Slop
Stolnica
Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.
Poglej Stolnica v Lucci in Stolnica
Stolnica blažene Device Marije, Chartres
Stolnica blažene device Marije, Chartres, znana tudi kot Stolnica bazilika device Marije Chartres (francosko: Basilique Cathédrale Notre-Dame de Chartres), je srednjeveška katoliška stolnica latinske cerkve, ki se nahaja v Chartresu, Francija, okoli 80 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Stolnica v Lucci in Stolnica blažene Device Marije, Chartres
Stolnica v Pisi
Stolnica v Pisi, tudi Stolnica Marijinega Vnebovzetja (italijansko Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta; Duomo di Pisa) je srednjeveška rimokatoliška stolnica, posvečena Marijinemu vnebovzetju, na trgu Piazza dei Miracoli v Pisi v Italiji.
Poglej Stolnica v Lucci in Stolnica v Pisi
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Stolnica v Lucci in Sveto rimsko cesarstvo
Tempieto Volto Santo
Tempieto Volto Santo je svetišče v stolnici v Lucci.
Poglej Stolnica v Lucci in Tempieto Volto Santo
Templjarji
Templjarski red (lat. Pauperes commilitones Christi Templique Salomonici Hierosolymitanis) uradno Red siromašnih vitezov Kristusa in Salomonovega templja, je bil najstarejši krščanski duhovniški viteški red, ki ga je leta 1119 v Jeruzalemu ustanovil ustanovil Hugo Paynski, s sedmerico francoskih vitezov, z namenom, da bi branil svete kraje v Palestini in varoval krščanske romarje.
Poglej Stolnica v Lucci in Templjarji
Tintoretto
Tintoretto, rojen Jacopo Robusti; konec septembra ali v začetku oktobra 1518 Bernari and de Vecchi 1970, p. 83.
Poglej Stolnica v Lucci in Tintoretto
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Stolnica v Lucci in Toskana
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Stolnica v Lucci in Transept
Traveja
Stolnica v Lyonu Stolnica v Toulu Creyssac – traveja pred korom s kupolo, ''Église Saint-Barthélemy'' V arhitekturi je traveja modularna ritmična prostorska enota ali skupna celota obočnega polja v srednji ali stranski ladji; tudi sredinska razdalja med dvema stebroma ali slopoma.
Poglej Stolnica v Lucci in Traveja
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Poglej Stolnica v Lucci in Via Francigena
Volto Santo, Lucca
Volto Santo iz Lucce (italijansko Volto Santo di Lucca) je 2,4 m visok antični leseni rezbarjen križan Kristusa v Lucci v Italiji.
Poglej Stolnica v Lucci in Volto Santo, Lucca
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Stolnica v Lucci in Zakristija
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Stolnica v Lucci in Zvonik
1406
1406 (MCDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Stolnica v Lucci in 1406
1408
1408 (MCDVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Stolnica v Lucci in 1408
1479
1479 (MCDLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Stolnica v Lucci in 1479