Kazalo
67 odnosi: Alabaster, Alabastron, Aleksander Veliki, Amfora, Anatolija, Antična Šparta, Antična Grčija, Antični Korint, Apulija, Argos, Ariadna, Aribal, Asirija, Atika, Beocija, Bronasta doba, Delfi, Dinos (posoda), Dioniz, Egipt, Etruščani, Fenicija, Frigija, Grška temna doba, Grifin, Hidrija (posoda), Hios, Homer, Iliada, Johann Joachim Winckelmann, Kantar, Kiliks (posoda), Kjat, Krater (posoda), Krater iz Dervenija, Kreta, Lebes, Lekit, Lev, Lorenzo Medičejski Veličastni, Lotos, Lutrofor, Magna Graecia, Mikenska doba, Milet, Odiseja, Oinohoe, Orientalizirano obdobje, Palmeta, Partenon, ... Razširi indeks (17 več) »
- Antična Grčija
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Poglej Starogrška keramika in Alabaster
Alabastron
Alabastron (grško ἀλάβαστρον – alabastron) je majhna keramična ali steklena posodica, ki se je v antičnem svetu uporabljala za shranjevanje olja, zlasti parfuma ali masažnega olja.
Poglej Starogrška keramika in Alabastron
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Starogrška keramika in Aleksander Veliki
Amfora
Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino Amfora je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika.
Poglej Starogrška keramika in Amfora
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Starogrška keramika in Anatolija
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Starogrška keramika in Antična Šparta
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Starogrška keramika in Antična Grčija
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Poglej Starogrška keramika in Antični Korint
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Starogrška keramika in Apulija
Argos
Argos je lahko.
Poglej Starogrška keramika in Argos
Ariadna
Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti.
Poglej Starogrška keramika in Ariadna
Aribal
Aribal (grško ἀρύβαλλος – ariballos) je bila majhna okrogla ali kroglasta bučka z ozkim vratom, ki se je uporabljala v antični Grčiji "aryballos" in The New Encyclopaedia Britannica.
Poglej Starogrška keramika in Aribal
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Starogrška keramika in Asirija
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Poglej Starogrška keramika in Atika
Beocija
Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.
Poglej Starogrška keramika in Beocija
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Starogrška keramika in Bronasta doba
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Starogrška keramika in Delfi
Dinos (posoda)
Dinos slikarja Antifona, 490 pr. n. št., najden v Pomaricu v Italiji Dinos – neznan atiški slikar, 540 pr. n. št., Louvre (Cp 11243) V klasični arheologiji je dinos velika posoda s polkrožnim telesom iz keramike ali lite kovine, ki praviloma stoji na podstavku.
Poglej Starogrška keramika in Dinos (posoda)
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Starogrška keramika in Dioniz
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Starogrška keramika in Egipt
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Starogrška keramika in Etruščani
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Starogrška keramika in Fenicija
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Starogrška keramika in Frigija
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Poglej Starogrška keramika in Grška temna doba
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Poglej Starogrška keramika in Grifin
Hidrija (posoda)
Hidrija (grško ὑδρία, hydria) je vrsta posode za prenašanje vode v keramiki in kovini antične Grčije.
Poglej Starogrška keramika in Hidrija (posoda)
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Poglej Starogrška keramika in Hios
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Starogrška keramika in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Starogrška keramika in Iliada
Johann Joachim Winckelmann
Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.
Poglej Starogrška keramika in Johann Joachim Winckelmann
Kantar
Kantar (znanstveno ime Spondyliosoma cantharus) je morska riba iz družine šparov (Sparidae).
Poglej Starogrška keramika in Kantar
Kiliks (posoda)
V lončarstvu antične Grčije je kiliks (starogrško κύλιξ, cylix) najpogostejša vrsta pivske posode za vino.
Poglej Starogrška keramika in Kiliks (posoda)
Kjat
Dioniz in menada ter stransko oko na atiškem črnofiguralnem kjatu (550–540 pr. n. št.), Louvre Kjat (grško κύαθος, latinsko cyathus – vrč) je posoda ali zajemalka.
Poglej Starogrška keramika in Kjat
Krater (posoda)
Krater, odkrit na akropoli v Mikenah. prikazuje oborožene vojake; 1200–1100 pr. n. št., Narodni arheološki muzej Atene Krater (grško κρατήρ, kratēr, iz glagola κεράννυμι, keránnymi – 'mešati') je bila velika posoda v antični Grčiji, posebej namenjena mešanju vina in vode.
Poglej Starogrška keramika in Krater (posoda)
Krater iz Dervenija
Krater iz Dervenija je spiralni krater, najbolj dodelan te vrste, ki so ga odkrili leta 1962 v grobu v Derveniju, nedaleč od Soluna, in je razstavljen v Arheološkem muzeju v Solunu.
Poglej Starogrška keramika in Krater iz Dervenija
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Starogrška keramika in Kreta
Lebes
Lebes (množina v grščini lebetes) je vrsta grškega kotla, običajno iz brona.
Poglej Starogrška keramika in Lebes
Lekit
Lekit iz okoli leta 500 pr. n. št., Arheološki muzej v Atenah Lekit (grško Λήκυθος) je oblika starogrške keramične posode, ki spada med manjše poslikane vaze.
Poglej Starogrška keramika in Lekit
Lev
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.
Poglej Starogrška keramika in Lev
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Poglej Starogrška keramika in Lorenzo Medičejski Veličastni
Lotos
Lotos ali Nelumbo je vodna rastlina z velikimi, ''vodni liliji'' podobnimi cvetovi, poznana tudi pod imenom sveti lotos.
Poglej Starogrška keramika in Lotos
Lutrofor
Alkestida se poslavlja od svojega moža Admeta in svojih otrok. Apulijski lutrofor, vrsta II, različica I; 340 pr. n. št.; Antični muzej v Baslu Lutrofor (starogrško λουτροφόρος; grška etimologija λουτρόν/loutron in φέρω/pherō – 'voda za kopanje' in 'prenašanje') je posebna vrsta grške keramične posode, značilne po podolgovatem vratu z dvema ročajema.
Poglej Starogrška keramika in Lutrofor
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Starogrška keramika in Magna Graecia
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Poglej Starogrška keramika in Mikenska doba
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Poglej Starogrška keramika in Milet
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Starogrška keramika in Odiseja
Oinohoe
Oenohoe ali oinohoe (grško Οινοχόη; iz antične grščine οἶνος oînos – 'vino') je vinski vrč, ki je eden ključnih oblik grške keramike.
Poglej Starogrška keramika in Oinohoe
Orientalizirano obdobje
V arhaični fazi antične grške umetnosti je orientalizirano obdobje kulturno in umetnostno zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v poznem delu 8.
Poglej Starogrška keramika in Orientalizirano obdobje
Palmeta
Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.
Poglej Starogrška keramika in Palmeta
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Poglej Starogrška keramika in Partenon
Patera
V materialni kulturi antike je fiala ali patera plitva keramična ali kovinska skleda za pitno daritev.
Poglej Starogrška keramika in Patera
Pelika
Pelika (starogrško πελίκη) je keramična posoda, podobna amfori.
Poglej Starogrška keramika in Pelika
Piksida (posoda)
Piksida (grško πυξίς, množina piksides) je oblika posode iz klasičnega sveta, navadno valjasta škatla z ločenim pokrovom.
Poglej Starogrška keramika in Piksida (posoda)
Pitos
Bronastodobni pitos s Krete, okoli 1,6 m visok, poln je bil težak okoli 2 toni Pitosi iz Knososa. Stali so v jamah zaradi stabilnosti in dostopa. Pitos (grško πίθος) je ime za starogrško veliko posodo za shranjevanje.
Poglej Starogrška keramika in Pitos
Protogeometrična umetnost
Protogeometrična umetnost ali protogeometrični slog je slog starogrškega lončarstva predvsem v Atenah v letih med približno 1050 in 900 pred našim štetjem, v grški temni dobi in pred arhaičnim obdobjem.
Poglej Starogrška keramika in Protogeometrična umetnost
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Starogrška keramika in Renesansa
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Starogrška keramika in Rodos
Satir
Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.
Poglej Starogrška keramika in Satir
Sfinga (mitologija)
Ojdip in sfinga (na stebru) - detajl z grške vaze Sfinga je v grški mitologiji krilata pošast, ki je imela sprednji del device in zadnji del leva.
Poglej Starogrška keramika in Sfinga (mitologija)
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Starogrška keramika in Sicilija
Skifos
''Hoplit'', atiški skifos, črnofiguralni slog, okoli 490–480 pr. n. št.; izkopal Contrada Pezzino, Agrigento, Sicilija ''Tiberijeva zmaga'', srebrn skifos iz obdobja med 1. stoletjem pr. n. št. in 1. stoletjem n. št.; iz vile Pisanella v kraju Boscoreale, 1895 Skifos (grško σκύφος) je globoka skodelica za vino na nizkem podstavku ali brez njega in z dvema ročajema.
Poglej Starogrška keramika in Skifos
Slikar Meidias
Meidias je bil atenski vazni slikar v rdeče figuralnem slogu v antični Grčiji, ki je deloval v zadnji četrtini 5.
Poglej Starogrška keramika in Slikar Meidias
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Starogrška keramika in Solun
Svastika
Svástika ali kljukasti križ (v sanskrtu svástika स्वस्तिक) je starodavni verski in okrasni simbol.
Poglej Starogrška keramika in Svastika
Tempelj Atene Nike
Tempelj Atene Nike (grško: Ναός Αθηνάς Νίκης) je tempelj na Akropoli v Atenah.
Poglej Starogrška keramika in Tempelj Atene Nike
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Starogrška keramika in Urartu
William Hamilton (diplomat)
Sir William Hamilton, škotski diplomat, zgodovinar, arheolog in vulkanolog, * 12. januar 1731, † 6. april 1803.
Poglej Starogrška keramika in William Hamilton (diplomat)