Hitreje kot brskalnik!
67 odnosi: Alabaster, Alabastron, Aleksander Veliki, Amfora, Anatolija, Antična Šparta, Antična Grčija, Antični Korint, Apulija, Argos, Ariadna, Aribal, Asirija, Atika, Beocija, Bronasta doba, Delfi, Dinos (posoda), Dioniz, Egipt, Etruščani, Fenicija, Frigija, Grška temna doba, Grifin, Hidrija (posoda), Hios, Homer, Iliada, Johann Joachim Winckelmann, Kantar, Kiliks (posoda), Kjat, Krater (posoda), Krater iz Dervenija, Kreta, Lebes, Lekit, Lev, Lorenzo Medičejski Veličastni, Lotos, Lutrofor, Magna Graecia, Mikenska doba, Milet, Odiseja, Oinohoe, Orientalizirano obdobje, Palmeta, Partenon, ..., Patera, Pelika, Piksida (posoda), Pitos, Protogeometrična umetnost, Renesansa, Rodos, Satir, Sfinga (mitologija), Sicilija, Skifos, Slikar Meidias, Solun, Svastika, Tempelj Atene Nike, Urartu, William Hamilton (diplomat). Razširi indeks (17 več) »
Alabaster
Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.
Novo!!: Starogrška keramika in Alabaster · Poglej več »
Alabastron
Alabastron (grško ἀλάβαστρον – alabastron) je majhna keramična ali steklena posodica, ki se je v antičnem svetu uporabljala za shranjevanje olja, zlasti parfuma ali masažnega olja.
Novo!!: Starogrška keramika in Alabastron · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Starogrška keramika in Aleksander Veliki · Poglej več »
Amfora
Amfore oblikovane za pomorski promet, najdene v ladijskih razbitinah iz bronaste dobe, na ogled v Muzeju za podvodno arheologijo na gradu Bodrum, Turčija Atenska amfora iz železne dobe, pobarvana v slogu črne slike, ki prikazujejo boginjo Ateno. Ta mojstrovina je bil zasnovana za okras v jedilnici, sicer je za tekočine, najverjetneje vino Amfora je vrsta embalaže značilne oblike in velikosti, ki je znana že iz neolitika.
Novo!!: Starogrška keramika in Amfora · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Starogrška keramika in Anatolija · Poglej več »
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Novo!!: Starogrška keramika in Antična Šparta · Poglej več »
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Novo!!: Starogrška keramika in Antična Grčija · Poglej več »
Antični Korint
Apolonov tempelj, Antični Korint Antični Korint (/ kɔrɪnθ /; grško in starogrško Κόρινθος, Kórinthos) je bil mestna državica (polis) ob Korintski ožini, ozkem pasu zemljišča, ki povezuje Peloponez s celinsko Grčijo, kar je približno na pol poti med Atenami in Šparto.
Novo!!: Starogrška keramika in Antični Korint · Poglej več »
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Starogrška keramika in Apulija · Poglej več »
Argos
Argos je lahko.
Novo!!: Starogrška keramika in Argos · Poglej več »
Ariadna
Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti.
Novo!!: Starogrška keramika in Ariadna · Poglej več »
Aribal
Aribal (grško ἀρύβαλλος – ariballos) je bila majhna okrogla ali kroglasta bučka z ozkim vratom, ki se je uporabljala v antični Grčiji "aryballos" in The New Encyclopaedia Britannica.
Novo!!: Starogrška keramika in Aribal · Poglej več »
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Novo!!: Starogrška keramika in Asirija · Poglej več »
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Novo!!: Starogrška keramika in Atika · Poglej več »
Beocija
Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.
Novo!!: Starogrška keramika in Beocija · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Starogrška keramika in Bronasta doba · Poglej več »
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Novo!!: Starogrška keramika in Delfi · Poglej več »
Dinos (posoda)
Dinos slikarja Antifona, 490 pr. n. št., najden v Pomaricu v Italiji Dinos – neznan atiški slikar, 540 pr. n. št., Louvre (Cp 11243) V klasični arheologiji je dinos velika posoda s polkrožnim telesom iz keramike ali lite kovine, ki praviloma stoji na podstavku.
Novo!!: Starogrška keramika in Dinos (posoda) · Poglej več »
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Novo!!: Starogrška keramika in Dioniz · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Starogrška keramika in Egipt · Poglej več »
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Novo!!: Starogrška keramika in Etruščani · Poglej več »
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Novo!!: Starogrška keramika in Fenicija · Poglej več »
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Novo!!: Starogrška keramika in Frigija · Poglej več »
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Novo!!: Starogrška keramika in Grška temna doba · Poglej več »
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Novo!!: Starogrška keramika in Grifin · Poglej več »
Hidrija (posoda)
Hidrija (grško ὑδρία, hydria) je vrsta posode za prenašanje vode v keramiki in kovini antične Grčije.
Novo!!: Starogrška keramika in Hidrija (posoda) · Poglej več »
Hios
Hios (grško) je s površino 842 km2 je peti največji grški otok, ki leži v severnem Egejskem morju in deseti največji otok v celotnem Sredozemskem morju.
Novo!!: Starogrška keramika in Hios · Poglej več »
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Novo!!: Starogrška keramika in Homer · Poglej več »
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Novo!!: Starogrška keramika in Iliada · Poglej več »
Johann Joachim Winckelmann
Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.
Novo!!: Starogrška keramika in Johann Joachim Winckelmann · Poglej več »
Kantar
Kantar (znanstveno ime Spondyliosoma cantharus) je morska riba iz družine šparov (Sparidae).
Novo!!: Starogrška keramika in Kantar · Poglej več »
Kiliks (posoda)
V lončarstvu antične Grčije je kiliks (starogrško κύλιξ, cylix) najpogostejša vrsta pivske posode za vino.
Novo!!: Starogrška keramika in Kiliks (posoda) · Poglej več »
Kjat
Dioniz in menada ter stransko oko na atiškem črnofiguralnem kjatu (550–540 pr. n. št.), Louvre Kjat (grško κύαθος, latinsko cyathus – vrč) je posoda ali zajemalka.
Novo!!: Starogrška keramika in Kjat · Poglej več »
Krater (posoda)
Krater, odkrit na akropoli v Mikenah. prikazuje oborožene vojake; 1200–1100 pr. n. št., Narodni arheološki muzej Atene Krater (grško κρατήρ, kratēr, iz glagola κεράννυμι, keránnymi – 'mešati') je bila velika posoda v antični Grčiji, posebej namenjena mešanju vina in vode.
Novo!!: Starogrška keramika in Krater (posoda) · Poglej več »
Krater iz Dervenija
Krater iz Dervenija je spiralni krater, najbolj dodelan te vrste, ki so ga odkrili leta 1962 v grobu v Derveniju, nedaleč od Soluna, in je razstavljen v Arheološkem muzeju v Solunu.
Novo!!: Starogrška keramika in Krater iz Dervenija · Poglej več »
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Novo!!: Starogrška keramika in Kreta · Poglej več »
Lebes
Lebes (množina v grščini lebetes) je vrsta grškega kotla, običajno iz brona.
Novo!!: Starogrška keramika in Lebes · Poglej več »
Lekit
Lekit iz okoli leta 500 pr. n. št., Arheološki muzej v Atenah Lekit (grško Λήκυθος) je oblika starogrške keramične posode, ki spada med manjše poslikane vaze.
Novo!!: Starogrška keramika in Lekit · Poglej več »
Lev
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.
Novo!!: Starogrška keramika in Lev · Poglej več »
Lorenzo Medičejski Veličastni
Lorenzo Medičejski Veličastni, ugledni gospod, dejanski voditelj Firenc, * 1. januar 1449, Firence, † 9. april 1492, Firence.
Novo!!: Starogrška keramika in Lorenzo Medičejski Veličastni · Poglej več »
Lotos
Lotos ali Nelumbo je vodna rastlina z velikimi, ''vodni liliji'' podobnimi cvetovi, poznana tudi pod imenom sveti lotos.
Novo!!: Starogrška keramika in Lotos · Poglej več »
Lutrofor
Alkestida se poslavlja od svojega moža Admeta in svojih otrok. Apulijski lutrofor, vrsta II, različica I; 340 pr. n. št.; Antični muzej v Baslu Lutrofor (starogrško λουτροφόρος; grška etimologija λουτρόν/loutron in φέρω/pherō – 'voda za kopanje' in 'prenašanje') je posebna vrsta grške keramične posode, značilne po podolgovatem vratu z dvema ročajema.
Novo!!: Starogrška keramika in Lutrofor · Poglej več »
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Novo!!: Starogrška keramika in Magna Graecia · Poglej več »
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Novo!!: Starogrška keramika in Mikenska doba · Poglej več »
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Novo!!: Starogrška keramika in Milet · Poglej več »
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Novo!!: Starogrška keramika in Odiseja · Poglej več »
Oinohoe
Oenohoe ali oinohoe (grško Οινοχόη; iz antične grščine οἶνος oînos – 'vino') je vinski vrč, ki je eden ključnih oblik grške keramike.
Novo!!: Starogrška keramika in Oinohoe · Poglej več »
Orientalizirano obdobje
V arhaični fazi antične grške umetnosti je orientalizirano obdobje kulturno in umetnostno zgodovinsko obdobje, ki se je začelo v poznem delu 8.
Novo!!: Starogrška keramika in Orientalizirano obdobje · Poglej več »
Palmeta
Palmeta je motiv v dekorativni umetnosti, ki v svoji najbolj značilni obliki spominja na pahljačasti list palme.
Novo!!: Starogrška keramika in Palmeta · Poglej več »
Partenon
tegul (strešnikov), naslonjena na leseno oporo. Pártenon je glavni tempelj atenske akropole, posvečen boginji Ateni.
Novo!!: Starogrška keramika in Partenon · Poglej več »
Patera
V materialni kulturi antike je fiala ali patera plitva keramična ali kovinska skleda za pitno daritev.
Novo!!: Starogrška keramika in Patera · Poglej več »
Pelika
Pelika (starogrško πελίκη) je keramična posoda, podobna amfori.
Novo!!: Starogrška keramika in Pelika · Poglej več »
Piksida (posoda)
Piksida (grško πυξίς, množina piksides) je oblika posode iz klasičnega sveta, navadno valjasta škatla z ločenim pokrovom.
Novo!!: Starogrška keramika in Piksida (posoda) · Poglej več »
Pitos
Bronastodobni pitos s Krete, okoli 1,6 m visok, poln je bil težak okoli 2 toni Pitosi iz Knososa. Stali so v jamah zaradi stabilnosti in dostopa. Pitos (grško πίθος) je ime za starogrško veliko posodo za shranjevanje.
Novo!!: Starogrška keramika in Pitos · Poglej več »
Protogeometrična umetnost
Protogeometrična umetnost ali protogeometrični slog je slog starogrškega lončarstva predvsem v Atenah v letih med približno 1050 in 900 pred našim štetjem, v grški temni dobi in pred arhaičnim obdobjem.
Novo!!: Starogrška keramika in Protogeometrična umetnost · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Starogrška keramika in Renesansa · Poglej več »
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Novo!!: Starogrška keramika in Rodos · Poglej več »
Satir
Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.
Novo!!: Starogrška keramika in Satir · Poglej več »
Sfinga (mitologija)
Ojdip in sfinga (na stebru) - detajl z grške vaze Sfinga je v grški mitologiji krilata pošast, ki je imela sprednji del device in zadnji del leva.
Novo!!: Starogrška keramika in Sfinga (mitologija) · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Starogrška keramika in Sicilija · Poglej več »
Skifos
''Hoplit'', atiški skifos, črnofiguralni slog, okoli 490–480 pr. n. št.; izkopal Contrada Pezzino, Agrigento, Sicilija ''Tiberijeva zmaga'', srebrn skifos iz obdobja med 1. stoletjem pr. n. št. in 1. stoletjem n. št.; iz vile Pisanella v kraju Boscoreale, 1895 Skifos (grško σκύφος) je globoka skodelica za vino na nizkem podstavku ali brez njega in z dvema ročajema.
Novo!!: Starogrška keramika in Skifos · Poglej več »
Slikar Meidias
Meidias je bil atenski vazni slikar v rdeče figuralnem slogu v antični Grčiji, ki je deloval v zadnji četrtini 5.
Novo!!: Starogrška keramika in Slikar Meidias · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Starogrška keramika in Solun · Poglej več »
Svastika
Svástika ali kljukasti križ (v sanskrtu svástika स्वस्तिक) je starodavni verski in okrasni simbol.
Novo!!: Starogrška keramika in Svastika · Poglej več »
Tempelj Atene Nike
Tempelj Atene Nike (grško: Ναός Αθηνάς Νίκης) je tempelj na Akropoli v Atenah.
Novo!!: Starogrška keramika in Tempelj Atene Nike · Poglej več »
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Novo!!: Starogrška keramika in Urartu · Poglej več »
William Hamilton (diplomat)
Sir William Hamilton, škotski diplomat, zgodovinar, arheolog in vulkanolog, * 12. januar 1731, † 6. april 1803.
Novo!!: Starogrška keramika in William Hamilton (diplomat) · Poglej več »
