Kazalo
63 odnosi: Šlezija, Španci, Časovni pas, Bavarska, Beluš, Brandenburg, Braunschweig, Bremen (dežela), Bruto domači proizvod, CeBIT, Celle, Druga svetovna vojna, Frizijščina, Göttingen, Glavno mesto, Goslar, Gostota prebivalstva, Hamburg, Hameln, Hannover, Hessen, Hildesheim, ISO 3166, Italijani, Jever, Krompir, Kvadratni kilometer, Laba, Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija, Nemščina, Nemška demokratična republika, Nemška zvezna dežela, Nemci, Nizka nemščina, Nizozemska, Osnabrück, Politična stranka, Pomorjansko, Površina, Prebivalstvo, Predsednik vlade, Protestantizem, Saška - Anhalt, Schleswig-Holstein, Severno morje, Severno Porenje - Vestfalija, Seznam suverenih držav, Sladkorna pesa, Spletna stran, ... Razširi indeks (13 več) »
- Statistične regije NUTS 1
- Zvezne dežele Nemčije
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Spodnja Saška in Šlezija
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Poglej Spodnja Saška in Španci
Časovni pas
Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.
Poglej Spodnja Saška in Časovni pas
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Spodnja Saška in Bavarska
Beluš
Zeleni in beli šparglji, povezani v snopiče, v kakršnih se po navadi prodajajo. Beluš ali špargelj (znanstveno ime Asparagus officinalis) je delikatesna zelenjava z izjemnim, posebnim okusom, ki pa je v največji meri odvisen od kakovosti pridelave.
Poglej Spodnja Saška in Beluš
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Spodnja Saška in Brandenburg
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Spodnja Saška in Braunschweig
Bremen (dežela)
Bremen je mestna dežela v Nemčiji z okoli 700.000 prebivalci.
Poglej Spodnja Saška in Bremen (dežela)
Bruto domači proizvod
Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.
Poglej Spodnja Saška in Bruto domači proizvod
CeBIT
CeBIT 2005 CeBIT je bila najpomembnejša in največja računalniška sejemska prireditev na svetu, ki se je dogajalo vsako leto v Hannovru (Nemčija) do leta 2018.
Poglej Spodnja Saška in CeBIT
Celle
Celle je mesto in prestolnica okrožja Celle v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Spodnja Saška in Celle
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Spodnja Saška in Druga svetovna vojna
Frizijščina
Frizijščina (Frysk) je skupina germanskih jezikov.
Poglej Spodnja Saška in Frizijščina
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Spodnja Saška in Göttingen
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Spodnja Saška in Glavno mesto
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Spodnja Saška in Goslar
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Poglej Spodnja Saška in Gostota prebivalstva
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Spodnja Saška in Hamburg
Hameln
Hameln je naselje v Nemčiji, glavno mesto okrožja Hamelin-Pyrmont na Spodnjem Saškem.
Poglej Spodnja Saška in Hameln
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Spodnja Saška in Hannover
Hessen
Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).
Poglej Spodnja Saška in Hessen
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Spodnja Saška in Hildesheim
ISO 3166
ISO 3166 je mednarodni standard ISO za geografsko kodiranje imen držav ter njihovih odvisnih področij.
Poglej Spodnja Saška in ISO 3166
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Spodnja Saška in Italijani
Jever
Jever (tudi) je glavno mesto okrožja Friesland na Spodnjem Saškem v Nemčiji; naselje je leta 1536 pridobilo mestne province.
Poglej Spodnja Saška in Jever
Krompir
Krompír (znanstveno ime Solanum tuberosum) je trajnica iz družine razhudnikovk, znana predvsem po gomoljih, ki se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Poglej Spodnja Saška in Krompir
Kvadratni kilometer
Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.
Poglej Spodnja Saška in Kvadratni kilometer
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Spodnja Saška in Laba
Mecklenburg - Predpomorjanska
Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.
Poglej Spodnja Saška in Mecklenburg - Predpomorjanska
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Spodnja Saška in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Spodnja Saška in Nemščina
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Spodnja Saška in Nemška demokratična republika
Nemška zvezna dežela
Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.
Poglej Spodnja Saška in Nemška zvezna dežela
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Spodnja Saška in Nemci
Nizka nemščina
Nizka nemščina (nizkonemško Plattdüütsch, visokonemško Plattdeutsch, Niederdeutsch) je izraz za vsa nemška narečja, ki v nasprotju z visoko nemščino niso doživela t. i. premika soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung).
Poglej Spodnja Saška in Nizka nemščina
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Spodnja Saška in Nizozemska
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Spodnja Saška in Osnabrück
Politična stranka
Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike.
Poglej Spodnja Saška in Politična stranka
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Spodnja Saška in Pomorjansko
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Spodnja Saška in Površina
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Spodnja Saška in Prebivalstvo
Predsednik vlade
Predsednik vlade (tudi minístrski predsédnik ali premier) je vodja vlade.
Poglej Spodnja Saška in Predsednik vlade
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Spodnja Saška in Protestantizem
Saška - Anhalt
Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.
Poglej Spodnja Saška in Saška - Anhalt
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Spodnja Saška in Schleswig-Holstein
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Spodnja Saška in Severno morje
Severno Porenje - Vestfalija
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.
Poglej Spodnja Saška in Severno Porenje - Vestfalija
Seznam suverenih držav
Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.
Poglej Spodnja Saška in Seznam suverenih držav
Sladkorna pesa
Sladkorna pesa je kmetijska rastlina z veliko vsebnostjo saharoze v korenu, zaradi česar se komercialno goji za pridobivanje sladkorja.
Poglej Spodnja Saška in Sladkorna pesa
Spletna stran
Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže spletni brskalnik.
Poglej Spodnja Saška in Spletna stran
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Spodnja Saška in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Spodnja Saška in Srednjeevropski poletni čas
Stade
Stade (uradno Hansestadt Stade, nizozemsko Hansestadt Stood) je mesto v Spodnji Saški na severu Nemčije.
Poglej Spodnja Saška in Stade
Sudeti
Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.
Poglej Spodnja Saška in Sudeti
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Spodnja Saška in Turingija
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Spodnja Saška in Turki
UTC+01:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+01:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+01:00 je časovni pas z zamikom +1 uro glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).
Poglej Spodnja Saška in UTC+01:00
UTC+02:00
Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+02:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+02:00 je identifikator za časovni zamik od UTC (univerzalnega časa) za +02.
Poglej Spodnja Saška in UTC+02:00
Volkswagen
Volkswagen AG (kratica VW) je nemško avtomobilsko podjetje s sedežem v Wolfsburgu.
Poglej Spodnja Saška in Volkswagen
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Spodnja Saška in Vzhodna Prusija
Werra
Werra je desna, vzhodni od dveh glavnih izvirov reke Weser.
Poglej Spodnja Saška in Werra
Wolfsburg
Wolfsburg je peto največje mesto v nemški deželi Spodnja Saška.
Poglej Spodnja Saška in Wolfsburg
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Spodnja Saška in Zemeljski plin
Glej tudi
Statistične regije NUTS 1
Zvezne dežele Nemčije
Prav tako znan kot Niedersachsen.