Kazalo
131 odnosi: Abraham Maslow, Agresivnost, Albert Bandura, Aleš Ušeničnik, Alfred Adler, Alfred Binet, Alkoholizem, Alzheimerjeva bolezen, Ameriško psihološko združenje, Anoreksija, Anton Trstenjak, Aplikativna psihologija, Asertivnost, Aspergerjev sindrom, B. F. Skinner, Barnumov učinek, Biopsihologija, Bipolarna motnja, Bulimija, Carl Gustav Jung, Carl Rogers, Demenca, Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj, Diskurz, Duševna motnja, Duševno zdravje, Edward Thorndike, Egocentrizem, Ekstravertnost in introvertnost, Epilepsija, Ergonomija, Erich Fromm, Erik Erikson, Evolucijska psihologija, Fobija, Forenzična psihologija, Frančišek Lampe, France Veber, G. Stanley Hall, George Armitage Miller, Gordon Allport, Halucinacija, Hans Eysenck, Hermann Ebbinghaus, Hierarhija potreb po Maslowu, Hipnoza, Id (album), Iluzija, Inženirska psihologija, Inteligenčni količnik, ... Razširi indeks (81 več) »
Abraham Maslow
Abraham Maslow, ameriški psiholog, * 1. april 1908, Brooklyn, New York, ZDA, † 8. junij 1970, Menlo Park, Kalifornija, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Abraham Maslow
Agresivnost
Kitajskem Agresivnost je širši psihološki pojem, ki opredeljuje komponento posameznikove osebnosti.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Agresivnost
Albert Bandura
Albert Bandura, kanadski psiholog, * 4. december 1925, Mundare, Alberta, Kanada, † 28. julij 2021.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Albert Bandura
Aleš Ušeničnik
Aleš Ušeničnik, slovenski katoliški duhovnik, filozof, teolog, akademik, * 3. julij 1868, Poljane nad Škofjo Loko, † 30. marec 1952, Ljubljana.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Aleš Ušeničnik
Alfred Adler
Alfred Adler, avstrijski doktor medicine in psiholog, * 7. februar 1870, Rudolfsheim, Avstro-Ogrska, † 28. maj 1937, Aberdeen, Škotska, Združeno kraljestvo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Alfred Adler
Alfred Binet
Alfred Binet, francoski psiholog, * 8. julij 1857, Nica, Francija, † 18. oktober 1911, Pariz.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Alfred Binet
Alkoholizem
Alkoholízem ima več nasprotujočih si opredelitev.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Alkoholizem
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, pri kateri so v ospredju znaki demence.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Alzheimerjeva bolezen
Ameriško psihološko združenje
Ameriško psihološko združenje (American Psychological Association, kratica APA) je stanovska organizacija psihologov v ZDA z več kot 154.000 člani.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Ameriško psihološko združenje
Anoreksija
Anoreksija ali neješčnost pomeni pomanjkanje ali izguba teka.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Anoreksija
Anton Trstenjak
Anton Trstenjak, slovenski filozof, antropolog, psiholog in teolog, * 8. januar 1906, Rodmošci pri Gornji Radgoni, Slovenija, † 29. september 1996, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Anton Trstenjak
Aplikativna psihologija
Aplikativna psihologija (tudi praktična psihologija) je skupna označitev za različna področja uporabe psiholoških spoznanj in postopkov v družbenem in kulturnem življenju (v nasprotju s teoretično občo psihologijo).
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Aplikativna psihologija
Asertivnost
Asertivnost je sposobnost odkritega izražanja lastnega mnenja, prepričanj, pravic, potreb ali čustev, pri čimer hkrati upoštevamo našega sogovornika.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Asertivnost
Aspergerjev sindrom
Aspergerjev sindrom (AS) ali aspergerjeva motnja je motnja avtističnega spektra, za katero so značilne hude težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Aspergerjev sindrom
B. F. Skinner
Burrhus Frederic Skinner, ameriški psiholog, * 20. marec 1904, Susquehanna Depot, Pensilvanija, Združene države Amerike, † 18. avgust 1990, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in B. F. Skinner
Barnumov učinek
Barnumov učinek (tudi Forerjev učinek) je tendenca ljudi, da sprejemajo nedoločne, dvoumne in posplošene trditve kot natančne opise njihove lastne osebnosti.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Barnumov učinek
Biopsihologija
Biopsihologija, znana tudi kot biološka psihologija, psihobiologija, Merriam-Webster's Online Dictionary ali vedenjska nevroznanost je uporaba osnov biologije (predvsem nevrobiologije) za preučevanje fizioloških, genetskih in razvojnih mehanizmov vedenja.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Biopsihologija
Bipolarna motnja
Bipolarna motnja razpoloženja ali manično-depresivna psihoza je psihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženski stanji – depresija in manija.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Bipolarna motnja
Bulimija
Bulimija (bulimia nervosa) je bolezen, ki spada med motnje hranjenja.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Bulimija
Carl Gustav Jung
Carl Gustav Jung, švicarski zdravnik in psiholog, * 26. julij 1875, Kesswil, kanton Thurgau, Švica † 6. junij 1961, Küsnacht, kanton Zürich.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Carl Gustav Jung
Carl Rogers
Carl Rogers, ameriški psiholog, * 8. januar 1902, Oak Park, Illinois, ZDA, † 4. februar 1987, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Carl Rogers
Demenca
Demenca (tudi dementnost; iz latinščine dementia; blaznost, norost) je degenerativna bolezen, ki se po pojavljanju glede na starost, deli na dva dela.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Demenca
Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj
Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (v izvirniku, kratica DSM) je priročnik za klasifikacijo duševnih motenj, ki ga izdaja Ameriško psihiatrično združenje.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj
Diskurz
Diskúrz je pojem, ki izvira iz latinske besede discursus.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Diskurz
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Duševna motnja
Duševno zdravje
Obstajajo čustvene motnje, ki vplivajo na tiste, ki izvajajo moč v kateri koli obliki, med katerimi izstopajo hubrisov sindrom, megalomanija, hamartija ali narcizem. Duševno zdravje je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije »stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, normalno obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi«.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Duševno zdravje
Edward Thorndike
Edward Lee Thorndike, ameriški psiholog, * 31. avgust 1874, Williamsburg, Massachusetts, ZDA, † 9. avgust 1949, Montrose, New York, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Edward Thorndike
Egocentrizem
Egocentrizem je ena izmed omejitev mišljenja na predoperativni stopnji po Piagetovi teoriji mišljenja.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Egocentrizem
Ekstravertnost in introvertnost
Ekstravertnost in introvertnost sta osebnostni lastnosti.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Ekstravertnost in introvertnost
Epilepsija
Epilepsija (iz starogrškega glagola ἐπιλαμβάνειν, to je "zgrabiti, imeti ali mučiti"), tudi božjast, je skupina dolgotrajnih nevroloških motenj, za katere so značilni epileptični napadi.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Epilepsija
Ergonomija
Ergonomija je prilagoditev delovnega okolja uporabniku.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Ergonomija
Erich Fromm
Erich Seligmann Fromm, nemški socialni psiholog in humanistični filozof, * 23. marec 1900, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 18. marec 1980, Muralto, kanton Tessin, Švica.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Erich Fromm
Erik Erikson
Erik Homburger Erikson, nemško-ameriški razvojni psiholog, * 15. junij 1902, Frankfurt, Nemčija, † 12. maj 1994, Harwich, Massachusetts, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Erik Erikson
Evolucijska psihologija
Evolucijska pihologija (EP) je pristop v družboslovni znanosti in naravoslovni znanosti, ki preučuje psihološke lastnosti, kot spomin, percepcija in jezik iz stališča moderne evolucijske perspektive.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Evolucijska psihologija
Fobija
Fobija (iz grškega korena φόβος, ki pomeni strah) je vrsta anksiozne motnje, ki se izraža kot močan in vztrajen strah pred nekim predmetom, okoliščinami ali situacijo, ki se s časom povečuje in je običajno nesorazmeren z dejansko ogroženostjo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Fobija
Forenzična psihologija
Forenzična psihologija se v splošnem ukvarja s psihologijo udeležencev pri kriminalu, predvsem storilcev kaznivih dejanj, pa tudi prič in žrtev kaznivih dejanj.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Forenzična psihologija
Frančišek Lampe
Frančišek Lampe, slovenski filozof, teolog, pisatelj in urednik, * 23. februar 1859, Zadlog, † 24. september 1900, Ljubljana.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Frančišek Lampe
France Veber
France Veber, slovenski filozof, * 20. september 1890, Gornja Radgona, † 3. maj 1975, Ljubljana.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in France Veber
G. Stanley Hall
Granville Stanley Hall, ameriški psiholog in pedagog, * 1. februar 1844, Ashfield, Massachusetts, ZDA, † 24. april 1924, Worcester, Massachusetts, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in G. Stanley Hall
George Armitage Miller
George Armitage Miller, ameriški psiholog, * 3. februar 1920, Charleston, Zahodna Virginija, ZDA, † 22. julij 2012, Plainsboro, New Jersey, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in George Armitage Miller
Gordon Allport
Gordon Willard Allport, ameriški psiholog, * 11. november 1897, Montezuma, Indiana, ZDA, † 9. oktober 1967, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Gordon Allport
Halucinacija
Halucinacija je senzorično doživetje brez zunanjih stimulansov, za razliko od iluzije, ki je napačna interpretacija zunanjih stimulansov.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Halucinacija
Hans Eysenck
Hans Jürgen Eysenck, nemški psiholog, * 4. marec 1916, Berlin, Nemško cesarstvo, † 4. september 1997, London, Združeno kraljestvo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Hans Eysenck
Hermann Ebbinghaus
Hermann Ebbinghaus, nemški psiholog, * 24. januar 1850, Barmen, Nemčija, † 26. februar 1909, Halle, Nemčija.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Hermann Ebbinghaus
Hierarhija potreb po Maslowu
Hierarhija potreb po Maslowu je psihološka teorija, ki jo je leta 1943 predlagal Abraham Maslow v članku A Theory of Human Motivation (Teorija človeške motivacije), ki ga je objavil v Psychological Review.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Hierarhija potreb po Maslowu
Hipnoza
Hipnoza je stanje zavesti (večkrat definirano kot alfa stanje), kadar je oseba večinoma zelo sugestibilna, možno pa je subjekt tudi privesti do stanj, ki bodo spremenila njegovo kasnejše vedenje.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Hipnoza
Id (album)
Id (stilizirano kot ID) je debitantski album slovenske rock skupine Siddharta, izdan leta 1999.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Id (album)
Iluzija
Optična iluzija: polji A in B imata enaki barvi. čeprav ni videti tako. Iluzíja (latinsko illusio - utvara, samoprevara, slepilo) je popačenje čutnega zaznavanja.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Iluzija
Inženirska psihologija
Inženírska psihologíja je veja psihologije, ki se ukvarja s preučevanjem človekovega vedenja v operacijskih sistemihRoscoe, S. N. (1997).
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Inženirska psihologija
Inteligenčni količnik
Inteligenčni količnik (angleško Intelligence Quotient, kratica IQ) je številčna vrednost, ki naj bi določala inteligentnost človeka.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Inteligenčni količnik
Interakcija med človekom in računalnikom
ergonomsko oblikovana brezžična laserska računalniška miška Interakcija med človekom in računalnikom je veda o načrtovanju in oblikovanju interakcije med ljudmi (uporabniki) in računalniki.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Interakcija med človekom in računalnikom
Ivan Petrovič Pavlov
Ivan Petrovič Pavlov, ruski fiziolog, psiholog in zdravnik, * 26. september, 1849, Rjazan, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. februar, 1936, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Ivan Petrovič Pavlov
Janez Rugelj
Janez Rugelj, slovenski psihiater, * 17. julij 1929, † 15. februar 2008.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Janez Rugelj
Janko Pajk
Janko Pajk, literarni teoretik, filozof in urednik, * 14. december 1837, Kaplja vas pri Preboldu, † 7. december 1899, Ljubljana.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Janko Pajk
Jean Piaget
Jean Piaget, švicarski psiholog, filozof in naravoslovec, * 9. avgust 1896, Neuchâtel, Švica, † 16. september 1980, Ženeva, Švica.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Jean Piaget
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Jezikoslovje
Johann Friedrich Herbart
Johann Friedrich Herbart, nemški filozof in pedagog, 4. maj 1776, Oldenburg, Nemčija, † 14. avgust 1841, Hannover, Nemčija.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Johann Friedrich Herbart
John B. Watson
John Broadus Watson, ameriški psiholog, * 9. januar 1878, Greenville, Južna Karolina, ZDA, † 25. september 1958, New York, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in John B. Watson
Josip Križan
Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Josip Križan
Kajenje tobaka
Pripomočki za kajenje tobaka: 1. škatla cigar, 2. cigara, 3. pipe, 4. vodna pipa, 5. kadilna paličica, 6. bong Kajenje tobaka je uživanje tobačnih izdelkov, zlasti cigaret, cigar in pip, s pomočjo vdihavanja dima zažganega tobaka.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Kajenje tobaka
Karel Ozvald
Karel Ozvald, slovenski pedagog, * 20. januar 1873, Središče ob Dravi, † 30. november 1946, Ljubljana.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Karel Ozvald
Karen Horney
Karen Horney (16. september 1885, Hamburg - 4. december 1952, New York) velja za eno najvplivnejših neofreudovskih psihoanalitičark dvajsetega stoletja, ki je odločilno prispevala k poglabljanju in nadgradnji pomembnih teoretskih konceptov freudovske analize.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Karen Horney
Klinična psihologija
Klinična psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki uporablja različne psihološke teorije za teoretsko pojasnjevanje, merjenje oziroma ocenjevanje ter zdravljenje oziroma obravnavo odklonov od normalnih vedenjskih, mentalnih in čustvenih procesov, z eno besedo psihopatologije.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Klinična psihologija
Kognicija
Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Kognicija
Kognitivna psihologija
Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Kognitivna psihologija
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Komuniciranje
Konflikt
Konflíkt (iz lat. conflictus) je stanje, ko dva ali več sistemov znotraj istega sistema oz.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Konflikt
Kriminal
Kriminal v pogovornem jeziku pomeni neko nezakonito dejanje, ki je kaznovano s strani države.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Kriminal
Kurt Lewin
Kurt Lewin, nemški psiholog, * 9. september 1890, Mogilno, Prusija (danes Poljska), † 12. februar 1947, Newtonville, Massachusetts, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Kurt Lewin
Lawrence Kohlberg
Lawrence Kohlberg, ameriški pedagog in socialni psiholog, * 25. oktober 1927, Bronxville, zvezna država New York, ZDA, † 19. januar 1987.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Lawrence Kohlberg
Leon Festinger
Leon Festinger, ameriški psiholog, * 8. maj 1919, New York, ZDA, † 11. februar 1989, Haverford, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Leon Festinger
Lev Vigotski
Lev Semjonovič Vigotski (tudi Vygotskij, Vygodski Лев Семё́нович Выго́тский), ruski razvojni psiholog, * 17. november 1896, Orša, Ruski imperij (danes Belorusija), † 11. junij 1934, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Lev Vigotski
Lokus kontrole
Lokus kontrole (tudi mesto nadzora) je psihološki termin, ki se nanaša na prepričanje osebe o tem, kaj povzroča dogodke v njihovem življenju.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Lokus kontrole
Martin Seligman
Martin E. P. Seligman, ameriški psiholog, * 12. avgust 1942, Albany, New York, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Martin Seligman
Mihajlo Rostohar
Mihajlo Rostohar, slovenski psiholog, pisatelj, politik in učitelj, * 30. julij 1878, Brege, † 5. avgust 1966, Golek.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Mihajlo Rostohar
Mirjana Ule
Mirjana Ule (r. Nastran), slovenska socialna psihologinja, * 17. julij 1947, Ormož, Slovenija.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Mirjana Ule
Mladostništvo
Skupina mladih iz Osla na Norveškem Mladostništvo ali adolescenca je razvojno obdobje pri človeku med otroštvom in odraslostjo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Mladostništvo
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Možgani
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Motivacija
Navezanost
Navezanost je čustvena vez med otrokom in njegovim skrbnikom.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Navezanost
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Nevron
Nevropsihologija
Nevropsihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja s povezovanjem izsledkov o anatomskih strukturah in nevrofizioloških procesih v možganih, ki so običajno plod dela raziskovalcev na področju biomedicinskih ved na eni strani ter specifičnimi psihološkimi procesi na drugi.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Nevropsihologija
Obsesivno–kompulzivna motnja
Obsesivno–kompulzivna motnja (OKM ali OCD) je duševna in vedenjska motnja, v okviru katere oseba velikokrat doživlja določene prisiljene misli (tako imenovane obsesije) in/ali čuti potrebo po večkratnem izvajanju določenih rutinskih postopkov (tako imenovanih kompulzij).
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Obsesivno–kompulzivna motnja
Odločanje
Sprejemanje odločitev je eden temeljnih kognitivnih procesov, ki je široko uporabljen v določanjo racionalnih, hevrističnih in intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in managerskih situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Odločanje
Ojdipovski kompleks
Ojdipovski kompleks je pojav, ko otrok moškega spola podzavestno usmerja svoja prva ljubezenska čustva k materi in pri tem sovraži ali bolestno ljubosumi očeta.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Ojdipovski kompleks
Osebnost
Osébnost je trajna, edinstvena celota vseh duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Osebnost
Pedagoška psihologija
Pedagoška psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki je povezana z razvojno psihologijo, saj skuša razvojna spoznanja uporabiti za prilagajanje pedagoških ciljev razvojnim zmožnostim otrok.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Pedagoška psihologija
Philip Zimbardo
Philip George Zimbardo, ameriški psiholog, * 23. marec 1933, New York, New York, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Philip Zimbardo
Pozitivna psihologija
Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeške sreče, zadovoljstva, blagra, itd.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Pozitivna psihologija
Projekcijski testi
Projekcijski testi so skupina testov za ocenjevanje osebnosti, kjer oseba odgovarja na nestrukturirane dražljaje.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Projekcijski testi
Prometna psihologija
Prometna psihologija se ukvarja z znanstvenim vidikom misli, čustev in obnašanjem voznikov, kar vključuje tudi povezavo med vozniki, vozili ter fizičnim in psihičnim okoljem.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Prometna psihologija
Psihiatrija
Psihiatrija je zdravstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem in zdravljenjem duševnih motenj.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psihiatrija
Psihoanaliza
Psíhoanalíza je izredno vplivna klinična metoda in psihološka teorija, ki se ukvarja s proučevanjem nezavednega in zdravljenjem psihičnih motenj na osnovi te teorije.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psihoanaliza
Psihofizika
Psihofizika se ukvarja s preučevanjem odnosa med dražljaji in občutki, ki jih ti dražljaji sprožijo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psihofizika
Psiholingvistika
Psiholingvistika ali psihologija jezika je smer jezikoslovja in del kognitivnih znanosti, ki proučuje povezavo med znanjem jezika in kognitivnimi procesi, vključenimi v rabo jezika, torej proučuje procese v možganih, ki nam omogočajo rabo jezika.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psiholingvistika
Psihološka obzorja
Psihološka obzorja je slovenska znanstvena revija, ki jo izdaja Društvo psihologov Slovenije od leta 1992.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psihološka obzorja
Psihološko testiranje
Motivacija in čustva sta pomembna dejavnika, ki vplivata na to, koliko napora bo posameznik vložil v izpolnjevanje in sodelovanje pri določenem psihološkem testu.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psihološko testiranje
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psihologija
Psihologija zdravja
Psihologíja zdrávja ali zdrávstvena psihologíja je psihološka znanstvena disciplina, ki se ukvarja s pacienti, ki ne trpijo prvenstveno zaradi duševnih motenj, ampak zaradi ostalih težav z zdravjem.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psihologija zdravja
Psihoterapija
Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Psihoterapija
Puer aeternus
Puer Aeternus je latinski izraz za pojem večni deček.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Puer aeternus
Razvojna psihologija
Razvojna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se osredotoča na raziskovanje psiholoških funkcij in njihovih sprememb v kontekstu ontogeneze posameznika (otroštvo, mladostništvo, odraslost, zrelost in staranje), pri čemer so posamezne raziskave in teorije lahko posvečene tudi le posameznim funkcijam (intelektualnim, kognitivnim, nevrološkim, socialnim ali moralnim) in njihovim spremembam v toku razvoja ali le posameznim obdobjem življenjskega cikla.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Razvojna psihologija
Rehabilitacija
Rehabilitacija, (novo latinsko rehabilitare - obnoviti) je proces bio-psihosocialnega prilagajanja telesno ali duševno prizadete osebe, za ponovno vključevanje v družbeno življenje in delo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Rehabilitacija
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Religija
Samopodoba
Samopodoba je celota predstav, stališč, potez, lastnosti, mnenj in drugih psihičnih vsebin, ki jih človek pripisuje samemu sebi.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Samopodoba
Sangvinik
Sangvinik je eden izmed štirih osnovnih tipov temperamenta po antičnih avtorjih.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Sangvinik
Sanje
Antonio de Pereda - ''Vitezove sanje'' (1640) Sanje so namišljeno doživetje zvokov, slik ali drugih občutkov med spanjem.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Sanje
Seznam seksoloških vsebin
To je seznam vsebin, povezanih s seksologijo, človeško spolnostjo in sorodnimi temami, kot so reproduktivna biologija, andrologija, ginekologija, porodničarstvo in, kjer je to relevantno, antropologija ter anatomija idr.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Seznam seksoloških vsebin
Seznam slovenskih psihologov
Seznam slovenskih psihologov.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Seznam slovenskih psihologov
Shizofrenija
Shizofrenija je duševna motnja, za katero sta značilna razpad miselnih procesov in šibka čustvena odzivnost.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Shizofrenija
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Sigmund Freud
Skupinska dinamika
Skupinska dinamika je način delovanja skupine, odvisna pa je predvsem od osebnosti članov, ki skupino sestavljajo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Skupinska dinamika
Socialna kognicija
Socialna kognicija je kognitivna aktivnost, ki spremlja in posreduje socialno vedenje, vključno s pridobivanjem informacij o socialnem okolju, organizacijo in transformacijo teh informacij v spominu in učinki teh procesov na socialno vedenje.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Socialna kognicija
Socialna psihologija
Socialna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se raziskovalno ukvarja z vplivom medosebnih odnosov na posameznike znotraj manjših in večjih skupin.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Socialna psihologija
Socionika
Socionika je psihološka teorija medosebne kompatibilnosti, ki temelji na hipotezi, da kvaliteto odnosov (»slabši« ali »boljši«) v bližnjih in dolgotrajnih stikih med osebami v veliki meri določajo psihološki tipi.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Socionika
Solomon Asch
Solomon Eliot Asch, ameriški psiholog, * 14. september 1907, Varšava, Poljska, † 20. februar 1996, Haverford, Pensilvanija, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Solomon Asch
Sopomenka
Sòpoménka (soznáčnica, sinoním ali soznáčica) je beseda, ki ima (skoraj) enak pomen kot kaka druga beseda.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Sopomenka
Spolni odnos
Gustava Klimta Spolni odnos je intimna fizična združitev (občevanje) dveh ali več ljudi, pri kateri pride do draženja spolovil in ki običajno vključuje prodiranje moškega spolnega uda v žensko spolovilo.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Spolni odnos
Spomin
Spomín je sposobnost organizma, da lahko ohrani in kasneje obnovi podatke.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Spomin
Stališče
Stališča so celote prepričanj, vrednostnih ocen in čustev v odnosu do različnih socialnih situacij in objektov, ki delujejo kot trajna pripravljenost za določen način vedenja.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Stališče
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Tesnoba
Učenje
Učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj, s trajnim učinkom.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Učenje
Umetna inteligenca
Umetna inteligenca včasih tudi umetni um ali strojna inteligenca, se uporablja v računalništvu za inteligenco strojev kot nasprotje »naravni« inteligenci ljudi in drugih živali.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Umetna inteligenca
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Velika depresivna motnja
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Vid
Vid Pečjak
Vid Pečjak, slovenski pisatelj in psiholog, * 7. januar 1929, Ljubljana, † 27. februar 2016, Bled.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Vid Pečjak
Wilhelm Wundt
Wilhelm Maximilian Wundt, nemški psiholog in filozof, * 16. avgust 1832, Neckarau pri Mannheimu, Prusija, † 31. avgust 1920, Großbothen pri Leipzigu, Nemčija.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Wilhelm Wundt
William James
William James, ameriški funkcionalistični psiholog in filozof, * 11. januar 1842, New York, ZDA, † 26. avgust 1910, Chocorua, New Hampshire, ZDA.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in William James
Zanikanje
Zaníkanje je v psihologiji obrambni mehanizem, pri katerem se oseba sooči z dejstvom, ki je preveč boleče, da bi ga lahko sprejela, in ga namesto tega zanika ter kljub prepričljivim dokazom o nasprotnem trdi, da je neresnično.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Zanikanje
Zasvojenost
Zasvojenost je možganska motnja, za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih dražljajev kljub škodljivim posledicam.
Poglej Seznam psiholoških vsebin in Zasvojenost