Kazalo
29 odnosi: Atlantski ocean, Žarkoplavutarice, Brodet, Carl Linnaeus, Drst, Družina (biologija), Fermentacija, Gram, Hrana, Inčun, Jadransko morje, Jata, Luska, Maščobe, Morje, Mreža, Ostrižnjaki, Pelaške ribe, Plenilstvo, Plov, Pobočnica, Primorska, Rep, Ribič, Sardela, Skandinavija, Strunarji, Telo, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Skuša in Atlantski ocean
Žarkoplavutarice
Žarkoplavutarice (znanstveno ime Actinopterygii) so največja skupina rib.
Poglej Skuša in Žarkoplavutarice
Brodet
Brodet je gosta juha (obara) iz rib.
Poglej Skuša in Brodet
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Skuša in Carl Linnaeus
Drst
Zlate ribice pri drstitvi Drst je izraz za parjenje pri ribah.
Poglej Skuša in Drst
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Skuša in Družina (biologija)
Fermentacija
CO2 tvorijo peno na površini fermentacijske zmesi. Pregled etanolne fermentacije. Ena molekula glukoze razpade na dve molekuli piruvata (1). Energija te eksotermne reakcije se porablja za vezavo anorganskih fosfatov na ATP in pretvorbo NAD+ v NADH. Molekuli piruvata nato razpadeta na dve molekuli etanala, pri čemer kot stranski produkt nastaneta še dve molekuli CO2 (2).
Poglej Skuša in Fermentacija
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Poglej Skuša in Gram
Hrana
Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano Hrana je skupek snovi, ki jo organizem zaužije in predstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast.
Poglej Skuša in Hrana
Inčun
Inčun ali sardon (znanstveno ime Engraulis encrasicolus) je morska riba iz družine inčunov.
Poglej Skuša in Inčun
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Skuša in Jadransko morje
Jata
Jata rib Jata ptic Játa je pojav iz živalskega sveta, ki označuje združevanje več osebkov iste vrste z namenom prehranjevanja, selitve ali varnosti.
Poglej Skuša in Jata
Luska
Luske so v biologiji izrastki na živalskega integumenta (npr. kože) v obliki trdnih ploščic, ki so namenjeni zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi.
Poglej Skuša in Luska
Maščobe
Načelna strukturna formula za maščobe. R1, R2 in R3 so oznake za radikale maščobnih kislin. Maščobe (živalsko maščobo v prehrani imenujemo mast) in maščobna olja so organske kemijske spojine, ki imajo velik pomen v zgradbi živih bitij.
Poglej Skuša in Maščobe
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Skuša in Morje
Mreža
Beseda mreža ima lahko več pomenov.
Poglej Skuša in Mreža
Ostrižnjaki
Ostrižnjaki (znanstveno ime Perciformes, včasih pa tudi Percomorphi ali Acanthopteri) so najštevilčnejši red vretenčarjev.
Poglej Skuša in Ostrižnjaki
Pelaške ribe
Sardele in skuše, tipične pelaške ribe Pelaške ribe, dalmatinsko in pogovorno primorsko plava riba, so ribe, ki živijo v jatah na odprtem morju do srednjih globin.
Poglej Skuša in Pelaške ribe
Plenilstvo
lepencem Plenilstvo je odnos, med organizem (plenilec) ubije drugega (plen) in ga zaužije.
Poglej Skuša in Plenilstvo
Plov
Tadžikistanec pripravlja plov Plov ali aş (tudi ash, polao, pilau, pulao) je azijska jed, sestavljena iz riža ali zdroba, ki je popečen na olju in nato kuhan v mesni juhi.
Poglej Skuša in Plov
Pobočnica
Pobočnica pri morskem psu Pobočnica je posebno bočno čutilo pri ribah, v katerem so zbrane skupine čutnih celic ali nevromastov.
Poglej Skuša in Pobočnica
Primorska
Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.
Poglej Skuša in Primorska
Rep
Zložen pavji rep Rèp (tudi rép) je podolgovat, gibljiv izrastek zadnjega dela živalskega telesa.
Poglej Skuša in Rep
Ribič
Ribič Ribič je človek, ki se ukvarja z lovljenjem rib, mehkužcev, rakov in drugih vodnih organizmov v morju ali sladkih vodah (rekah, jezerih...) bodisi poklicno bodisi športno ali ljubiteljsko.
Poglej Skuša in Ribič
Sardela
Sardela (znanstveno ime Sardina pilchardus) je riba iz družine sardel (Clupeidae), ki je razširjena od severovzhodnega Atlantika do Sredozemskega in Črnega morja.
Poglej Skuša in Sardela
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Skuša in Skandinavija
Strunarji
Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji.
Poglej Skuša in Strunarji
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Skuša in Telo
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Skuša in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Prav tako znan kot Scomber scomber, Scomber scombrus, Škomber.