Kazalo
45 odnosi: Armenci, Avstrijsko cesarstvo, Boleslav I. Poljski, Delitve Poljske, Desnobrežna Ukrajina, Dnester, Druga svetovna vojna, Galicija, Gediminoviči, Judje, Karpati, Kazimir III. Poljski, Kijev, Kijevska Rusija, Krimski Tatari, Krona kraljevine Poljske, Latinščina, Lvov, Malopoljska, Mazovija, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Pjasti, Podlaško vojvodstvo, Poljščina, Poljska, Potop (zgodovina), Prva svetovna vojna, Romunščina, Ruščina, Rurikidi, Rusi, Rusini, Rusko carstvo, Rutenija, Slovaška, Srednji vek, Ukrajina, Ukrajinščina, Urbanizacija, Velika litovska kneževina, Velika severna vojna, Vladislav II. Poljski, Vlahi, Volinija.
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Rdeča Rutenija in Armenci
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Rdeča Rutenija in Avstrijsko cesarstvo
Boleslav I. Poljski
Boleslav I. Poljski ali Boleslav Hrabri (poljsko Bolesław Chrobry), poljski vojvoda in kralj, * 966/7, † 17. junij 1025.
Poglej Rdeča Rutenija in Boleslav I. Poljski
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Rdeča Rutenija in Delitve Poljske
Desnobrežna Ukrajina
Desnobrežna Ukrajina Desnobrežna Ukrajina (ukrajinsko Правобережна Україна, Pravoberežna Ukrajina; rusko Правобережная Украина, Pravoberežnaja Ukraina; poljsko Prawobrzeżna Ukraina, slovaško Pravobrežná Ukrajina, madžarsko Jobb parti Ukrajna) je zgodovinsko in geografsko ime dela sedanje Ukrajine na desnem (zahodnem) bregu reke Dneper, ki ustreza sodobnim Viniški, Žitomirski, Kirovogradski oblasti, pa tudi zahodnim delom Kijeva in Čerkasa.
Poglej Rdeča Rutenija in Desnobrežna Ukrajina
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Rdeča Rutenija in Dnester
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Rdeča Rutenija in Druga svetovna vojna
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Rdeča Rutenija in Galicija
Gediminoviči
Gediminoviči (litovsko Gediminaičiai, samogitsko Gedėmėnātē, belorusko Гедзімінавічы, Gedziminaviči, poljsko Giedyminowicze, ukrajinsko Гедиміновичі, Gediminoviči) so bili vladarska rodbina v Veliki litovski vojvodini, ki je vladala od 14.
Poglej Rdeča Rutenija in Gediminoviči
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Rdeča Rutenija in Judje
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Rdeča Rutenija in Karpati
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Rdeča Rutenija in Kazimir III. Poljski
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Rdeča Rutenija in Kijev
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Rdeča Rutenija in Kijevska Rusija
Krimski Tatari
Krimski Tatari (krimska tatarščina qırımtatarlar, къырымтатарлар) ali Krimci (krimska tatarščina qırımlar, къырымлар) so turška etnična skupina in narod, ki so staroselci Krima.
Poglej Rdeča Rutenija in Krimski Tatari
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Rdeča Rutenija in Krona kraljevine Poljske
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Rdeča Rutenija in Latinščina
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Rdeča Rutenija in Lvov
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Rdeča Rutenija in Malopoljska
Mazovija
Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.
Poglej Rdeča Rutenija in Mazovija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Rdeča Rutenija in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Rdeča Rutenija in Osmansko cesarstvo
Pjasti
Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija.
Poglej Rdeča Rutenija in Pjasti
Podlaško vojvodstvo
Podlaško vojvodstvo je enota upravne razdelitve Poljske, in sicer eno šesnajstih vojvodstev.
Poglej Rdeča Rutenija in Podlaško vojvodstvo
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Rdeča Rutenija in Poljščina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Rdeča Rutenija in Poljska
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Rdeča Rutenija in Potop (zgodovina)
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Rdeča Rutenija in Prva svetovna vojna
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Rdeča Rutenija in Romunščina
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Rdeča Rutenija in Ruščina
Rurikidi
Vladimir Veliki, desno pa Dimitrij Donski. Rurikidi, dinastija, ki je od 10.
Poglej Rdeča Rutenija in Rurikidi
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Rdeča Rutenija in Rusi
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Poglej Rdeča Rutenija in Rusini
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Rdeča Rutenija in Rusko carstvo
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.
Poglej Rdeča Rutenija in Rutenija
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Rdeča Rutenija in Slovaška
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Rdeča Rutenija in Srednji vek
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Rdeča Rutenija in Ukrajina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Rdeča Rutenija in Ukrajinščina
Urbanizacija
Urbanizacija je civilizacijski proces širjenja mestnega načina življenja, ki se kaže v prevzemanju mestnih vzorcev, načinov vedenja in mišljenja, kar v razvitem delu sveta povzroča hitro zmanjševanje, izginjanje razlik med mestnim in podeželskim prebivalstvom.
Poglej Rdeča Rutenija in Urbanizacija
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Rdeča Rutenija in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Rdeča Rutenija in Velika severna vojna
Vladislav II. Poljski
Vladislav II.
Poglej Rdeča Rutenija in Vladislav II. Poljski
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Rdeča Rutenija in Vlahi
Volinija
Volinija (ukrajinsko Волинь, Volyn', belorusko Валынь, Vałyń, poljsko Wołyń) je bila zgodovinska regija v Srednji in Vzhodni Evropi med sedanjo jugovzhodno Poljsko, jugozahodno Belorusijo in zahodno Ukrajino.
Poglej Rdeča Rutenija in Volinija
Prav tako znan kot Rdeča Rusija.