Kazalo
25 odnosi: Ambicija, Ameriško psihološko združenje, Bipolarna motnja, Carl Rogers, Delodajalec, Depresija, Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj, Duševna motnja, Interakcija, Kognitivna psihologija, Kompetence (kadrovsko področje), Morala, Motiviranje zaposlenih, Odpuščanje, Organizacija, Prevalenca, Preventiva, Psihoterapija, Simptom, Stres, Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije), Tesnoba, Timsko delo, Upravljanje človeških virov, Vodenje.
Ambicija
Ambicija je močno hotenje, želja po uspehu in uveljavitvi, ki se po navadi pojavlja v okviru ambicioznosti, ki je lastnost ambicioznega človeka.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Ambicija
Ameriško psihološko združenje
Ameriško psihološko združenje (American Psychological Association, kratica APA) je stanovska organizacija psihologov v ZDA z več kot 154.000 člani.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Ameriško psihološko združenje
Bipolarna motnja
Bipolarna motnja razpoloženja ali manično-depresivna psihoza je psihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženski stanji – depresija in manija.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Bipolarna motnja
Carl Rogers
Carl Rogers, ameriški psiholog, * 8. januar 1902, Oak Park, Illinois, ZDA, † 4. februar 1987, San Diego, Kalifornija, ZDA.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Carl Rogers
Delodajalec
Delodajalec je pravni izraz, ki je opredeljen v Zakonu o delovnih razmerjih Republike Slovenije v 2.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Delodajalec
Depresija
Depresija se lahko nanaša na pojme.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Depresija
Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj
Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (v izvirniku, kratica DSM) je priročnik za klasifikacijo duševnih motenj, ki ga izdaja Ameriško psihiatrično združenje.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Duševna motnja
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Interakcija
Kognitivna psihologija
Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Kognitivna psihologija
Kompetence (kadrovsko področje)
Kompetence na kadrovskem področju so tiste lastnosti oz.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Kompetence (kadrovsko področje)
Morala
Morala, moralnost (lat. mos, mores.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Morala
Motiviranje zaposlenih
Motiviranje zaposlenih je proces, pri katerem želimo zvišati delovno motivacijo zaposlenih.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Motiviranje zaposlenih
Odpuščanje
Odpuščanje je proces stalne prekinitve delovnega razmerja s strani delavca.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Odpuščanje
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Organizacija
Prevalenca
Prevalenca ali razširjenost je število vseh bolnikov (starih in novih) z določeno boleznijo v kaki populaciji v času opazovanja (npr. na določen dan).
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Prevalenca
Preventiva
Beseda preventiva izhaja iz latinske besede praevenire (prea - preden in venire – pride).
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Preventiva
Psihoterapija
Psihoterapija je naučeno, celostno, zavestno in načrtovano obravnavanje psihosocialno in psihosomatsko pogojenih duševnih motenj in bolezenskih stanj z znanstveno utemeljenimi psihoterapevtskimi metodami v interakciji ene ali več obravnavanih oseb, z enim ali več psihoterapevti.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Psihoterapija
Simptom
Simptom (grško: syn.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Simptom
Stres
Stres je pojem iz psihologije in biologije, beseda je bila prvič uvedena leta 1930.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Stres
Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)
Teorija akcije sodi med teorije motivacije v psihologiji dela in organizacije in izhaja iz nemško govorečega področja.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Teorija akcije (v psihologiji dela in organizacije)
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Tesnoba
Timsko delo
Tim sestavlja skupina ljudi, ki so povezani s skupnim namenom, za uresničitev točno določenega cilja.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Timsko delo
Upravljanje človeških virov
Upravljanje človeških virov (UČV) je vrsta menedžmenta, ki obsega splet različnih programov in dejavnosti, s katerimi želimo doseči, da je delo uspešno – v zadovoljstvu posamezniku, organizaciji in družbi.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Upravljanje človeških virov
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Psihopatologija na delovnem mestu in Vodenje