Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Apeninski polotok, Arabci, Balkan, Bizantinski senat, Bizantinsko cesarstvo, De iure - de facto, Dioceza Panonija, Dioceza Trakija, Dioklecijan, Germani, Grščina, Guverner, Heraklij, Justinijan I., Konjenica, Konstancij II., Konstans, Konstantin I. Veliki, Konstantin II., Korzika, Latinščina, Logotet, Magister equitum, Magister officiorum, Milano, Minister, Notitia dignitatum, Ostrogoti, Ostrogotsko kraljestvo, Pehota, Pretorijska straža, Pretorska prefektura Ilirik, Pretorska prefektura Italija, Rimska dioceza, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Sardinija, Septimij Sever, Sicilija, Slovani, Solun, Sremska Mitrovica, Teoderik Veliki, Tetrarhija, Vezir, Zosim.
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Novo!!: Pretorska prefektura in Apeninski polotok · Poglej več »
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Novo!!: Pretorska prefektura in Arabci · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Pretorska prefektura in Balkan · Poglej več »
Bizantinski senat
Personifikacija Senata s fascesom v rokah; konzularni diptih Teodorja Filoksena iz leta 525 Bizantinski senat ali vzhodnorimski senat (grško: Σύγκλητος ali Γερουσία) je bil nadaljevanje rimskega senata.
Novo!!: Pretorska prefektura in Bizantinski senat · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Pretorska prefektura in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Pretorska prefektura in De iure - de facto · Poglej več »
Dioceza Panonija
Dioceza Panonija (latinsko, Dioceza Panoncev), po letu 379 znana kot Dioceza Ilirik, je bila dioceza poznega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Pretorska prefektura in Dioceza Panonija · Poglej več »
Dioceza Trakija
Dioceza Trakija (latinsko: Dioecesis Thraciae, grško: Διοίκησις Θράκης), dioceza poznega Rimskega cesarstva na vzhodnem Balkanskem polotoku, ki je obsegala ozemlja sedanje jugovzhodne Romunije, osrednje in vzhodne Bolgarije ter grško in turško Trakijo.
Novo!!: Pretorska prefektura in Dioceza Trakija · Poglej več »
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Novo!!: Pretorska prefektura in Dioklecijan · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Pretorska prefektura in Germani · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Pretorska prefektura in Grščina · Poglej več »
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Novo!!: Pretorska prefektura in Guverner · Poglej več »
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Novo!!: Pretorska prefektura in Heraklij · Poglej več »
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Novo!!: Pretorska prefektura in Justinijan I. · Poglej več »
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Novo!!: Pretorska prefektura in Konjenica · Poglej več »
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Novo!!: Pretorska prefektura in Konstancij II. · Poglej več »
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Novo!!: Pretorska prefektura in Konstans · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Pretorska prefektura in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Novo!!: Pretorska prefektura in Konstantin II. · Poglej več »
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Novo!!: Pretorska prefektura in Korzika · Poglej več »
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Novo!!: Pretorska prefektura in Latinščina · Poglej več »
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Pretorska prefektura in Logotet · Poglej več »
Magister equitum
Magister equitum (magister konjenice ali poveljnik konjenice) je bil rimski magistrat, imenovan za diktatorjevega poročnika oziroma pomočnika.
Novo!!: Pretorska prefektura in Magister equitum · Poglej več »
Magister officiorum
Notitii Dignitatum'': codicil njegovega položaja na stojalu ter ščiti z emblemi cesarski polkov in izbrano orožje in oklepi, ki nakazujejo, da so bili v njegovi pristojnosti tudi cesarski arzenali Magister officiorum (grško μάγιστρος τῶν ὀφφικίων, slovensko predstojnik (državnih) uradov) je bil v poznem Rimskem cesarstvu in prvih stoletjih Bizantinskega cesarstva eden od najvišjih državnih položajev.
Novo!!: Pretorska prefektura in Magister officiorum · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Pretorska prefektura in Milano · Poglej več »
Minister
Minister je visoki državni politik, ki je član vlade oz.
Novo!!: Pretorska prefektura in Minister · Poglej več »
Notitia dignitatum
Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.
Novo!!: Pretorska prefektura in Notitia dignitatum · Poglej več »
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Pretorska prefektura in Ostrogoti · Poglej več »
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Novo!!: Pretorska prefektura in Ostrogotsko kraljestvo · Poglej več »
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Novo!!: Pretorska prefektura in Pehota · Poglej več »
Pretorijska straža
Pretorijska straža (latinsko) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij.
Novo!!: Pretorska prefektura in Pretorijska straža · Poglej več »
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Pretorska prefektura in Pretorska prefektura Ilirik · Poglej več »
Pretorska prefektura Italija
Pretorska prefektura Italija (latinsko), do leta 356 Pretorska prefektura Italija, Ilirik in Afrika, je bila ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Pretorska prefektura in Pretorska prefektura Italija · Poglej več »
Rimska dioceza
Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.
Novo!!: Pretorska prefektura in Rimska dioceza · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Pretorska prefektura in Rimska provinca · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Pretorska prefektura in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Novo!!: Pretorska prefektura in Sardinija · Poglej več »
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Novo!!: Pretorska prefektura in Septimij Sever · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Pretorska prefektura in Sicilija · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Pretorska prefektura in Slovani · Poglej več »
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Novo!!: Pretorska prefektura in Solun · Poglej več »
Sremska Mitrovica
Sremska Mitrovica (izvirno Сремска Митровица, Srijemska Mitrovica, Szávaszentdemeter) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Sremskega upravnega okraja.
Novo!!: Pretorska prefektura in Sremska Mitrovica · Poglej več »
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30. avgust 526, Ravena, Italsko kraljestvo.
Novo!!: Pretorska prefektura in Teoderik Veliki · Poglej več »
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Novo!!: Pretorska prefektura in Tetrarhija · Poglej več »
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Novo!!: Pretorska prefektura in Vezir · Poglej več »
Zosim
Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.
Novo!!: Pretorska prefektura in Zosim · Poglej več »
