Kazalo
58 odnosi: Alegorija, Almanah, Anakreontika, Andrej Smole, Anton Martin Slomšek, Avguštinci, Žiga Zois, Barok, Basen, Bohinjsko jezero, Bosonogi avguštinci, Dramilo, Epigram, Ezop, Fabula, Feder, Feliks Dev, Franc Jožef Hanibal Hohenwart, France Prešeren, Hipokrena, Horacij, Ironija, Jakob Aljaž, Jakob Zupan, Janez Bleiweis, Janez Vesel, Klasicistična književnost, Koledar, Krajnska čbelica, Kranjska gramatika, Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen, Lirika, Ljubljanske novice, Ljudsko pesništvo, Marko Pohlin, Mecen, Miha Kastelic, Nicolas Boileau-Despréaux, Numizmatika, Oda, Pavel Knobl, Pisanice od lepih umetnosti, Poetika (književnost), Polihistor, Poosebljenje, Pratika, Pravljica, Razsvetljenska književnost, Razsvetljenstvo, Retorika, ... Razširi indeks (8 več) »
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Poglej Pesme za pokušino in Alegorija
Almanah
Hindujski almanah iz leta 1871 iz Radžastana. Almanáh (arabsko ألمناخ al-manakh - podnebje) je bil sprva astronomski koledar, zdaj pa je predvsem književno-politični in zabavni zbornik.
Poglej Pesme za pokušino in Almanah
Anakreontika
Anakreonika je lirična smer evropskega pesništva, ki se je uveljavila v poznem 16.
Poglej Pesme za pokušino in Anakreontika
Andrej Smole
Andrej Smole, trgovec, zbiratelj in zapisovalec narodnih pesmi, * 18. november 1800, Ljubljana, † 30. november 1840, Ljubljana.
Poglej Pesme za pokušino in Andrej Smole
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Pesme za pokušino in Anton Martin Slomšek
Avguštinci
Avguštinci (lat. Ordo Sancti Augustini), kratica: OSA, so meniški red, imenovan po sv. Avguštinu.
Poglej Pesme za pokušino in Avguštinci
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Pesme za pokušino in Žiga Zois
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Pesme za pokušino in Barok
Basen
Basen je duhovita kratka zgodba, ki z ironijo in izraženim naukom opozarja na napake ljudi.
Poglej Pesme za pokušino in Basen
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Poglej Pesme za pokušino in Bohinjsko jezero
Bosonogi avguštinci
Red bosonogih avguštincev (lat. Ordo Augustiniensium Discalceatorum), kratica (OAD); krajše le bosonogi avguštinci, je avguštinski verski red, ki je bil ustanovljen leta 1610 na pobudo Thomasa de Andrade.
Poglej Pesme za pokušino in Bosonogi avguštinci
Dramilo
Prvi del pesni v zbirki Pesme za pokušino Drugi del Dramilo je pesem Valentina Vodnika, sprva objavljena leta 1795 v Veliki pratiki.
Poglej Pesme za pokušino in Dramilo
Epigram
Epigram na nagrobniku iz 19. stoletja: ''Dolge so leta, pa hitro so stekle; Gospod ga je poklical v večno življenje'' Epigram je posvetilni napis ali kratka pesem, ki se lahko pojavlja na različnih predmetih: na vazah, kipih, spomenikih, zgradbah, nagrobnikih, itd.
Poglej Pesme za pokušino in Epigram
Ezop
Ezop, starogrški basnopisec, pravljičar in pripovedovalec, ki so mu pripisali številne basni, ki so zdaj skupaj znane kot Ezopove basni.
Poglej Pesme za pokušino in Ezop
Fabula
Fabula (lat. fābula; pravljica, zgodba, basen; figurativno, izmišljena zgodba), so smiselno si sledeči dogodki v literarnem delu.
Poglej Pesme za pokušino in Fabula
Feder
Feder ali Fedrus, starorimski basnopisec in suženj, po rodu verjetno Tračan, * 15 pr. n. št., Pidna, Makedonija (danes Grčija), † okrog 50.
Poglej Pesme za pokušino in Feder
Feliks Dev
Feliks Anton (Janez Damascen) Dev, slovenski pesnik, prevajalec in urednik, * 15. januar 1732, Tržič, † 7. november 1786, Ljubljana.
Poglej Pesme za pokušino in Feliks Dev
Franc Jožef Hanibal Hohenwart
Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart, kranjski naravoslovec, * 24. maj 1771, Ljubljana, † 2. avgust 1844, Ljubljana.
Poglej Pesme za pokušino in Franc Jožef Hanibal Hohenwart
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Pesme za pokušino in France Prešeren
Hipokrena
Joosa de Momperja mlajšega Hipokrena (dobesedno Konjski izvir) je v grški mitologiji izvir na gori Helikon v Beociji, ki je bil posvečen muzam.
Poglej Pesme za pokušino in Hipokrena
Horacij
Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.
Poglej Pesme za pokušino in Horacij
Ironija
Ironija je besedna figura, pri katerem je pravi pomen v nasprotju z dobesednim pomenom besed.
Poglej Pesme za pokušino in Ironija
Jakob Aljaž
Jakob Aljaž, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 6. julij 1845, Zavrh pod Šmarno goro, † 4. maj 1927, Dovje na Gorenjskem.
Poglej Pesme za pokušino in Jakob Aljaž
Jakob Zupan
Jakob Zupan, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, prevajalec in pesnik, * 4. julij 1785, Prevoje pri Šentvidu, † 6. februar 1852, Celovec.
Poglej Pesme za pokušino in Jakob Zupan
Janez Bleiweis
Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Poglej Pesme za pokušino in Janez Bleiweis
Janez Vesel
Jovan Vesel (pravo ime Janez Vesel; psevdonim Koseski), slovenski pesnik, prevajalec in pravnik, * 12. september 1798, Koseze pri Moravčah, † 26. marec 1884, Trst.
Poglej Pesme za pokušino in Janez Vesel
Klasicistična književnost
Klasicistična književnost (tudi klasicizem iz, odličen, vzoren) je poskus obnovitve antične književnosti v 17. in 18. stoletju v evropski, zlasti francoski književnosti.
Poglej Pesme za pokušino in Klasicistična književnost
Koledar
Koledar je sistem določanja časovnih točk v letu.
Poglej Pesme za pokušino in Koledar
Krajnska čbelica
Krajnska čbelica je bil drugi slovenski pesniški almanah, namenjen izobražencem in meščanom.
Poglej Pesme za pokušino in Krajnska čbelica
Kranjska gramatika
''Kranjska gramatika'' Kranjska gramatika (s polnim naslovom Kraynska grammatika, das ist: Die kraynerische Grammatik, oder Kunst die kraynerische Sprache regelrichtig zu reden, und zu schreiben) velja za normativno in didaktično slovnico ne-še slovenskega, ampak kranjskega jezika.
Poglej Pesme za pokušino in Kranjska gramatika
Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen
Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen je bil časopis, ki je v letih 1804−1810 in 1814-1818 izhajal v Ljubljani pri tiskarni Kleinmayr, kot priloga časnika Laibacher Zeitung.
Poglej Pesme za pokušino in Laibacher Wochenblatt zum Nutzen und Vergnügen
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Pesme za pokušino in Lirika
Ljubljanske novice
Ljubljanske novice: slovenski elektronski časopis je slovenski spletni medij, ki je nastal leta 1995 na ljnovice.com.
Poglej Pesme za pokušino in Ljubljanske novice
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej Pesme za pokušino in Ljudsko pesništvo
Marko Pohlin
Marko Pohlin roj.
Poglej Pesme za pokušino in Marko Pohlin
Mecen
Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).
Poglej Pesme za pokušino in Mecen
Miha Kastelic
Miha Kastelic, slovenski pesnik, urednik in knjižničar, * 1. september 1796, Gorenja vas pri Ivančni Gorici, † 22. oktober 1868, Ljubljana.
Poglej Pesme za pokušino in Miha Kastelic
Nicolas Boileau-Despréaux
Nicolas Boileau-Despréaux, francoski pesnik in kritik, * 1. november 1636, Pariz, † 13. marec 1711.
Poglej Pesme za pokušino in Nicolas Boileau-Despréaux
Numizmatika
Numizmátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje novce oziroma denar in zbirateljski konjiček, ki se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem kovancev in bankovcev.
Poglej Pesme za pokušino in Numizmatika
Oda
Oda (grško, pesem, petje), je žalostinka in slavnostna pesem, ki jo poje pevski zbor.
Poglej Pesme za pokušino in Oda
Pavel Knobl
Pavel Knobl (tudi Pavel Knobell), slovenski pesnik, orglar in skladatelj, * 24. januar 1765, Orehek, † 22. oktober 1830, Tomaj.
Poglej Pesme za pokušino in Pavel Knobl
Pisanice od lepih umetnosti
Drugi zvezek Pisanice od lepih umetnosti so prvi slovenski pesniški almanah (obdobje razsvetljenstva).
Poglej Pesme za pokušino in Pisanice od lepih umetnosti
Poetika (književnost)
Poetika preučuje oblike in vrste literature; je nauk o razvoju vseh besednih proizvodov: književnosti (kar je bilo natisnjeno), pismenstva (rokopisi) in slovstva (ustno izročilo), kar se običajno združuje pod nazivom »literatura«.
Poglej Pesme za pokušino in Poetika (književnost)
Polihistor
Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.
Poglej Pesme za pokušino in Polihistor
Poosebljenje
Poosébljenje ali poosebítev (s tujko personifikácija) je največkrat z žensko figuro predstavljena ideja, abstraktni pojem, čustvo...
Poglej Pesme za pokušino in Poosebljenje
Pratika
Pratika (latinsko practica, grško πρακτικη praktikē) je prevzeta beseda, ki navadno pomeni ilustrirano knjigo manjšega formata s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za vse dni v letu.
Poglej Pesme za pokušino in Pratika
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Poglej Pesme za pokušino in Pravljica
Razsvetljenska književnost
Razsvetljenska književnost na splošno označuje vsa književna dela v katerih je prišel do izraza duh razsvetljenstva.
Poglej Pesme za pokušino in Razsvetljenska književnost
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Pesme za pokušino in Razsvetljenstvo
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Pesme za pokušino in Retorika
Romantična književnost
Romantična književnost označuje po vsej Evropi in Ameriki razširjeno književnost med razsvetljenstvom in realizmom, ki je prevladovala od začetka do srede 19.
Poglej Pesme za pokušino in Romantična književnost
Satira
"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.
Poglej Pesme za pokušino in Satira
Savica
Slap Savica spomladi Več kot 600 m visoko slapišče − slap, ki se pojavi ob močnem deževju. Levo od slapa Savica. Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero.
Poglej Pesme za pokušino in Savica
Staroslovenci
Janez Bleiweis v svojem kabinetu Staroslovenci so bili politična smer in tabor v slovenskem političnem in kulturnem razvoju v šestdesetih in sedemdestih letih 19.
Poglej Pesme za pokušino in Staroslovenci
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Pesme za pokušino in Triglav
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Pesme za pokušino in Valentin Vodnik
Vršac (gora)
Vršac, tudi Vodnikov Vršac ali Vršac nad Zadnjico (2194 mnm) je gora v Julijskih Alpah.
Poglej Pesme za pokušino in Vršac (gora)
Zadovoljni Kranjec
Zadovoljni Kranjec je pesem Valentina Vodnika, ki je prvič izšla 1781.
Poglej Pesme za pokušino in Zadovoljni Kranjec
Prav tako znan kot Pesmi za pokušino.