Kazalo
62 odnosi: Andrej Smole, Asonanca, Balada, Besedilo, Bog, Civilizacija, Dizma Zakotnik, Emil Korytko, Epika, France Prešeren, Godala, Grščina, Gusle, Harmonika, Hrvati, Jernej Kopitar, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jurjevanje, Karel Štrekelj, Kitica, Književnost, Kralj Matjaž, Kraljevič Marko, Kupalo, Kurent, Legenda, Lepa Vida, Lirika, Ljubezen, Ljudstvo, Makedonci, Matija Valjavec, Metrika (književnost), Mitologija, Mlada Breda, Narava, Narodnoosvobodilni boj, Naselje, Okupacija, Oroslav Caf, Patriarhat, Pegam in Lambergar, Pesnik, Petar Petrović Njegoš, Pisava, Pravljica, Pripovedka, Proza, Ruščina, Silva Trdina, ... Razširi indeks (12 več) »
Andrej Smole
Andrej Smole, trgovec, zbiratelj in zapisovalec narodnih pesmi, * 18. november 1800, Ljubljana, † 30. november 1840, Ljubljana.
Poglej Ljudsko pesništvo in Andrej Smole
Asonanca
Asonanca ali samoglasniški stik je ujemanje enega, dveh, redkeje treh samoglasnikov na koncu verzov.
Poglej Ljudsko pesništvo in Asonanca
Balada
Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava kakšen nenavaden dogodek.
Poglej Ljudsko pesništvo in Balada
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Ljudsko pesništvo in Besedilo
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Poglej Ljudsko pesništvo in Bog
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Ljudsko pesništvo in Civilizacija
Dizma Zakotnik
Dizma Zakotnik (tudi Sakotnig), slovenski redovnik zapisovalec ljudskih pesmi, * 17. marec 1755, Ljubljana, † (?) marec 1793, Prusice, Poljska.
Poglej Ljudsko pesništvo in Dizma Zakotnik
Emil Korytko
Emil Antoni Korytko, poljski etnograf, * 7. september 1813, Lvov, danes Ukrajina, † 31. januar 1839, Ljubljana.
Poglej Ljudsko pesništvo in Emil Korytko
Epika
Epika (pripovedništvo ali proza) je velika skupina besedil, katerih avtorji so pripovedniki oz.
Poglej Ljudsko pesništvo in Epika
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Ljudsko pesništvo in France Prešeren
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Ljudsko pesništvo in Godala
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ljudsko pesništvo in Grščina
Gusle
Srbske gusle Dalmatinske gusle, Muzej mesta Šibenika Gúsle so ljudsko glasbilo, vrsta enostrunskih godal.
Poglej Ljudsko pesništvo in Gusle
Harmonika
Dve vrsri armonike Harmonikar z diatonično harmoniko Harmonika je glasbilo, na katerega igramo s pritiskanjem na tipke in gumbe ter s stiskanjem in raztezanjem meha.
Poglej Ljudsko pesništvo in Harmonika
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Ljudsko pesništvo in Hrvati
Jernej Kopitar
link.
Poglej Ljudsko pesništvo in Jernej Kopitar
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Ljudsko pesništvo in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jurjevanje
Jurij Šubic: ''Obhod Zelenega Jurija na Štajerskem'' Jurjevanje je folklorni običaj, pri katerem se poje in pleše in temelji na tradicionalnem slovenskem prazniku jurjevu.
Poglej Ljudsko pesništvo in Jurjevanje
Karel Štrekelj
Karel Štrekelj, slovenski jezikoslovec, slavist, publicist, etnolog in zbiratelj slovenskih ljudskih pesmi * 24. februar 1859, Gorjansko pri Komnu na Krasu, † 7. julij 1912, Gradec, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Ljudsko pesništvo in Karel Štrekelj
Kitica
Kítica (tudi strófa, grško στροφή: strofé - obrat, obračaj, pregib) je v pesništvu največji sestavni del pesmi in glede na slog in razporeditev kitic lahko nato pesem definiramo.
Poglej Ljudsko pesništvo in Kitica
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Ljudsko pesništvo in Književnost
Kralj Matjaž
Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' Kralj Matjaž (tudi Matiaš) je osrednji junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji, čeprav z zgodovinsko netočnim poimenovanjem z imenom Matjaž.
Poglej Ljudsko pesništvo in Kralj Matjaž
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Ljudsko pesništvo in Kraljevič Marko
Kupalo
Kupalo. 2017 Kupalo je poletni ljudski praznik, poznan tudi pod imeni kres, kresni večer, ivanje, šentjanževo, poletni sončni obrat, poletni solsticij, ki se praznuje na večer iz 24.
Poglej Ljudsko pesništvo in Kupalo
Kurent
Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, v pustnem času nastopajo na tradicionalnem kurentovanju.
Poglej Ljudsko pesništvo in Kurent
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Ljudsko pesništvo in Legenda
Lepa Vida
Hinko Smrekar: ''Lepa Vida'' (lesorez, 1942) Lepa Vida je slovenski mit.
Poglej Ljudsko pesništvo in Lepa Vida
Lirika
Lirika (pesništvo ali poetika) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz.
Poglej Ljudsko pesništvo in Lirika
Ljubezen
Pelikan, ki si je ranil prsi, da bi s svojo krvjo nahranil mladiče, je star simbol žrtvujoče se ljubezni. Ljubezen je čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z dejavnostmi (npr. ljubezen do učenja), z drugimi živimi bitji (ljubezen do živali; ljubezen do narave) in z ostalimi pojmi (ljubezen do glasbe) itd.
Poglej Ljudsko pesništvo in Ljubezen
Ljudstvo
Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.
Poglej Ljudsko pesništvo in Ljudstvo
Makedonci
Makedónci (Makedonci) so južnoslovanski narod, ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije.
Poglej Ljudsko pesništvo in Makedonci
Matija Valjavec
Matija Valjavec (Kračmánov), slovenski pesnik, pripovednik, jezikoslovec, zbiralec ljudskega slovstva in prevajalec, * 17. februar 1831, Srednja Bela pri Preddvoru, † 15. marec 1897, Zagreb.
Poglej Ljudsko pesništvo in Matija Valjavec
Metrika (književnost)
Metrika (iz grškega metron.
Poglej Ljudsko pesništvo in Metrika (književnost)
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Ljudsko pesništvo in Mitologija
Mlada Breda
Mlada Breda je drama slovenskega pesnika, dramatika in esejista Daneta Zajca, ki je izšla leta 1981.
Poglej Ljudsko pesništvo in Mlada Breda
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Ljudsko pesništvo in Narava
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Poglej Ljudsko pesništvo in Narodnoosvobodilni boj
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Ljudsko pesništvo in Naselje
Okupacija
Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.
Poglej Ljudsko pesništvo in Okupacija
Oroslav Caf
Oroslav Caf (tudi Jurij Caf), slovenski jezikoslovec, pesnik in duhovnik, * 13. april 1814, Zgornje Verjane v Slovenskih Goricah, † 3. julij 1874, Ptuj.
Poglej Ljudsko pesništvo in Oroslav Caf
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Poglej Ljudsko pesništvo in Patriarhat
Pegam in Lambergar
Velesom. Pegam in Lambergar je slovenska ljudska romanca, ki opeva boj med Čehom Janom Vitovcem in Slovencem Krištofom Lambergarjem (Lambergom).
Poglej Ljudsko pesništvo in Pegam in Lambergar
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Ljudsko pesništvo in Pesnik
Petar Petrović Njegoš
Petar Petrović Njegoš je lahko.
Poglej Ljudsko pesništvo in Petar Petrović Njegoš
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Ljudsko pesništvo in Pisava
Pravljica
Ilustrirana naslovnica prve knjige Grimmovih pravljic (druga izdaja iz leta 1819) Pravljica je ena izmed domišljijskih pripovednih zvrsti ljudskega slovstva, ki s svojimi zapleti in razpleti pogosto odseva življenje in mišljenje ljudi tako danes kot v davni preteklosti.
Poglej Ljudsko pesništvo in Pravljica
Pripovedka
Pripovedka je zgodba, ki se je razvila iz bajke in pripoveduje o čudovitih dogodkih.
Poglej Ljudsko pesništvo in Pripovedka
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Poglej Ljudsko pesništvo in Proza
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Ljudsko pesništvo in Ruščina
Silva Trdina
Silva Trdina, slovenska literarna zgodovinarka, znanstvenica, pisateljica, pedagoginja, prevajalka, urednica, nečakinja Janeza Trdine, * 25. junij 1905, Ljubljana, † 11. januar 1991, Ljubljana.
Poglej Ljudsko pesništvo in Silva Trdina
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Ljudsko pesništvo in Slovani
Sojenice
Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.
Poglej Ljudsko pesništvo in Sojenice
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Ljudsko pesništvo in Srbi
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Ljudsko pesništvo in Stanko Vraz
Stiški rokopis
Stiški rokopis Stiški rokopis so slovenska besedila, vpisana v kodeks z latinskimi besedili.
Poglej Ljudsko pesništvo in Stiški rokopis
Tisk
Tiskarski stroj za tisk časopisov thumb Tísk oziroma tískanje je postopek v tiskarstvu, pri katerem gre za mehansko razmnoževanje slik in besedil.
Poglej Ljudsko pesništvo in Tisk
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Ljudsko pesništvo in Ukrajina
Valentin Vodnik
Valentin Vodnik, slovenski duhovnik, frančiškan, pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik, * 3. februar 1758, »pri Žibertu«,Trata/Dravlje ali Zgornja Šiška pri Ljubljani, † 8. januar 1819, Ljubljana.
Poglej Ljudsko pesništvo in Valentin Vodnik
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Poglej Ljudsko pesništvo in Verz
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Ljudsko pesništvo in Vitez
Vuk Stefanović Karadžić
Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.
Poglej Ljudsko pesništvo in Vuk Stefanović Karadžić
1430
1430 (MCDXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ljudsko pesništvo in 1430
Prav tako znan kot Ljudska pesem, Ljudske pesmi.