Hitreje kot brskalnik!
60 odnosi: Aleš Kunaver, Alpinizem, Astronomija, Astronomsko društvo Javornik, Škocjanske jame, Črna vas, Banjška planota, Bohinjsko jezero, Cerkniško jezero, Doberdob, Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec, Drenovci, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, Druga svetovna vojna, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Geografija, Geografsko društvo Slovenije, Gimnazija Šentvid, Hidroelektrarna, Jamarska zveza Slovenije, Jamarstvo, Jurij Kunaver, Kamniška Bistrica, Klasična gimnazija v Ljubljani, Kraška jama, Kras (območje), Laibacher Zeitung, Levstikova nagrada, Ljubljana, Medalja dela, Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva, Pedagoška akademija v Ljubljani, Pisec, Planinski vestnik, Planinsko društvo Ljubljana-Matica, Planinsko polje, Postojnska jama, Prirodoslovno društvo Slovenije, Proteus (revija), Prva svetovna vojna, Red zaslug za ljudstvo, Reka, Rudolf Maister, Slikar, Slovenščina, Smučanje, Soča, Soška fronta, Sonce, Spodnja Šiška, ..., Stol, Karavanke, Triglav, Triglavski ledenik, Trnovski gozd, Univerza na Dunaju, Varstvo okolja, Vega, Zürich, Zgodovina, Zveza tabornikov Slovenije. Razširi indeks (10 več) »
Aleš Kunaver
Aleš Kunaver, slovenski alpinist, in gorski vodnik, * 23. junij 1935, Ljubljana, † 2. november 1984 v helikopterski nesreči na pobočju Vrš nad Blejsko Dobravo.
Novo!!: Pavel Kunaver in Aleš Kunaver · Poglej več »
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Novo!!: Pavel Kunaver in Alpinizem · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Pavel Kunaver in Astronomija · Poglej več »
Astronomsko društvo Javornik
Astronomsko društvo Javornik je največje in najstarejše astronomsko društvo v Sloveniji.
Novo!!: Pavel Kunaver in Astronomsko društvo Javornik · Poglej več »
Škocjanske jame
Škocjanske jame so sistem vodnih jam, skozi katerega teče reka Reka.
Novo!!: Pavel Kunaver in Škocjanske jame · Poglej več »
Črna vas
Črna vas je obcestno naselje z nekaj več kot 1000 prebivalci v Mestni občini Ljubljana, ki se razprostira na severovzhodu Ljubljanskega barja v dolžini okoli 4 km ob ravni cesti, ki od križišča z Ižansko cesto vzporedno z Ljubljanico vodi v Podpeč.
Novo!!: Pavel Kunaver in Črna vas · Poglej več »
Banjška planota
Banjška planota (tudi Banjščica) je planotast svet med Čepovanskim dolom, dolino spodnje Soče in spodnjim tokom Idrijce.
Novo!!: Pavel Kunaver in Banjška planota · Poglej več »
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Novo!!: Pavel Kunaver in Bohinjsko jezero · Poglej več »
Cerkniško jezero
Cerkniško polje, prazno jezero Cerkniško jezero pozimi Franc Anton Steinberg - ribolov na Cerkniškem jezeru (olje na platnu, 1714) Poplava na Cerkniškem jezeru leta 2014 Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja).
Novo!!: Pavel Kunaver in Cerkniško jezero · Poglej več »
Doberdob
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.
Novo!!: Pavel Kunaver in Doberdob · Poglej več »
Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec
Dobrova je naselje s skoraj 1.000 prebivalci na zahodnem obrobju Ljubljane ter administrativno središče in največje naselje občine Dobrova - Polhov Gradec.
Novo!!: Pavel Kunaver in Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec · Poglej več »
Drenovci
Drenovci pred breznom z vitlom Drenovci, študentska skupina planincev pred 1.
Novo!!: Pavel Kunaver in Drenovci · Poglej več »
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
Društvo za raziskovanje (prvotno: raziskavanje) jam Ljubljana (s kratico DZRJL) je najstarejše še delujoče jamarsko društvo v Sloveniji, ustanovljeno je bilo leta 1910.
Novo!!: Pavel Kunaver in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Pavel Kunaver in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Pavel Kunaver in Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Pavel Kunaver in Geografija · Poglej več »
Geografsko društvo Slovenije
Prvo Geografsko društvo Slovenije je nastalo leta 1922.
Novo!!: Pavel Kunaver in Geografsko društvo Slovenije · Poglej več »
Gimnazija Šentvid
Gimnazija Šentvid je gimnazija v Ljubljani.
Novo!!: Pavel Kunaver in Gimnazija Šentvid · Poglej več »
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Novo!!: Pavel Kunaver in Hidroelektrarna · Poglej več »
Jamarska zveza Slovenije
Logotip Jamarske zveze Slovenije Jamarska zveza Slovenije (JZS) je neprofitna slovenska organizacija, ki povezuje 48 slovenskih jamarskih društev.
Novo!!: Pavel Kunaver in Jamarska zveza Slovenije · Poglej več »
Jamarstvo
Jamarstvo (kot znanstvena dejavnost tudi speleologija) je športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij.
Novo!!: Pavel Kunaver in Jamarstvo · Poglej več »
Jurij Kunaver
Jurij Kunaver, slovenski geograf in pedagog, *13. junij 1933, Ljubljana.
Novo!!: Pavel Kunaver in Jurij Kunaver · Poglej več »
Kamniška Bistrica
Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.
Novo!!: Pavel Kunaver in Kamniška Bistrica · Poglej več »
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Novo!!: Pavel Kunaver in Klasična gimnazija v Ljubljani · Poglej več »
Kraška jama
Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.
Novo!!: Pavel Kunaver in Kraška jama · Poglej več »
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Novo!!: Pavel Kunaver in Kras (območje) · Poglej več »
Laibacher Zeitung
Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.
Novo!!: Pavel Kunaver in Laibacher Zeitung · Poglej več »
Levstikova nagrada
Fran Levstik Levstikova nagrada je nagrada, ki jo od leta 1949 Založba Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti avtorjem, ki objavljajo pri tej založbi.
Novo!!: Pavel Kunaver in Levstikova nagrada · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Pavel Kunaver in Ljubljana · Poglej več »
Medalja dela
Medalja dela je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo za zgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za napredek države v gospodarstvu in v drugih družbenih dejavnostih.
Novo!!: Pavel Kunaver in Medalja dela · Poglej več »
Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva
Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva so leta 1994 nadomestile Žagarjeve nagrade, poimenovane po učitelju in narodnem heroju Stanetu Žagarju, ki so se podeljevale od leta 1966 za izjemne dosežke ali pa za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja.
Novo!!: Pavel Kunaver in Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva · Poglej več »
Pedagoška akademija v Ljubljani
Pedagoška akademija v Ljubljani je bivša akademija, članica Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Pavel Kunaver in Pedagoška akademija v Ljubljani · Poglej več »
Pisec
Písec (ž. píska) je oseba, ki kaj napišeSSKJ, oziroma avtor kateregakoli pisanega izdelka, na primer pisma, sporočila, članka, kronike, scenarija.
Novo!!: Pavel Kunaver in Pisec · Poglej več »
Planinski vestnik
Planinski vestnik (okrajšano PV) velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še vedno izhaja.
Novo!!: Pavel Kunaver in Planinski vestnik · Poglej več »
Planinsko društvo Ljubljana-Matica
Planinsko društvo Ljubljana-Matica je po številu članov največje slovensko planinsko društvo in članica Planinske zveze Slovenije.
Novo!!: Pavel Kunaver in Planinsko društvo Ljubljana-Matica · Poglej več »
Planinsko polje
Planinsko polje Poplavljeno Planinsko polje, v ozadju Slivnica Planinsko polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje.
Novo!!: Pavel Kunaver in Planinsko polje · Poglej več »
Postojnska jama
V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov.
Novo!!: Pavel Kunaver in Postojnska jama · Poglej več »
Prirodoslovno društvo Slovenije
Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS) je slovensko društvo, ki povezuje strokovnjake in ljubitelje z vseh področij naravoslovja.
Novo!!: Pavel Kunaver in Prirodoslovno društvo Slovenije · Poglej več »
Proteus (revija)
Proteus je slovenska poljudnoznanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS).
Novo!!: Pavel Kunaver in Proteus (revija) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Pavel Kunaver in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red zaslug za ljudstvo
Red zaslug za ljudstvo (originalno: red zaslug za narod) je bilo odlikovanje SFRJ, ustanovljeno 9. julija 1945.
Novo!!: Pavel Kunaver in Red zaslug za ljudstvo · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Pavel Kunaver in Reka · Poglej več »
Rudolf Maister
Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.
Novo!!: Pavel Kunaver in Rudolf Maister · Poglej več »
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Novo!!: Pavel Kunaver in Slikar · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Pavel Kunaver in Slovenščina · Poglej več »
Smučanje
Smučanje se lahko nanaša na.
Novo!!: Pavel Kunaver in Smučanje · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Pavel Kunaver in Soča · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Pavel Kunaver in Soška fronta · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Pavel Kunaver in Sonce · Poglej več »
Spodnja Šiška
Spodnja Šiška Spodnja Šiška je sedaj del mesta Ljubljana, nekdaj samostojna predmestna vas.
Novo!!: Pavel Kunaver in Spodnja Šiška · Poglej več »
Stol, Karavanke
Stòl (tudi Veliki Stol, nemško Hochstuhl) je gora, ki z 2236 metri predstavlja najvišji vrh Karavank.
Novo!!: Pavel Kunaver in Stol, Karavanke · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Pavel Kunaver in Triglav · Poglej več »
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Novo!!: Pavel Kunaver in Triglavski ledenik · Poglej več »
Trnovski gozd
Vipavskega Križa Trnovski gozd na zemljevidu jugozahodne Slovenije Trnovski gozd (Selva di Ternova, Ital.) je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa.
Novo!!: Pavel Kunaver in Trnovski gozd · Poglej več »
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Novo!!: Pavel Kunaver in Univerza na Dunaju · Poglej več »
Varstvo okolja
Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.
Novo!!: Pavel Kunaver in Varstvo okolja · Poglej več »
Vega
Vega je lahko.
Novo!!: Pavel Kunaver in Vega · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Pavel Kunaver in Zürich · Poglej več »
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Novo!!: Pavel Kunaver in Zgodovina · Poglej več »
Zveza tabornikov Slovenije
Zvéza tábornikov Slovénije, s so-naslovom Nacionalna skavtska organizacija, je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »Taborniki ustvarjamo boljši svet«™, moto posameznika pa je »Bodi pripravljen«.
Novo!!: Pavel Kunaver in Zveza tabornikov Slovenije · Poglej več »
