Kazalo
60 odnosi: Aleš Kunaver, Alpinizem, Astronomija, Astronomsko društvo Javornik, Škocjanske jame, Črna vas, Banjška planota, Bohinjsko jezero, Cerkniško jezero, Doberdob, Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec, Drenovci, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, Druga svetovna vojna, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Geografija, Geografsko društvo Slovenije, Gimnazija Šentvid, Hidroelektrarna, Jamarska zveza Slovenije, Jamarstvo, Jurij Kunaver, Kamniška Bistrica, Klasična gimnazija v Ljubljani, Kraška jama, Kras (območje), Laibacher Zeitung, Levstikova nagrada, Ljubljana, Medalja dela, Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva, Pedagoška akademija v Ljubljani, Pisec, Planinski vestnik, Planinsko društvo Ljubljana-Matica, Planinsko polje, Postojnska jama, Prirodoslovno društvo Slovenije, Proteus (revija), Prva svetovna vojna, Red zaslug za ljudstvo, Reka, Rudolf Maister, Slikar, Slovenščina, Smučanje, Soča, Soška fronta, Sonce, Spodnja Šiška, ... Razširi indeks (10 več) »
- Levstikovi nagrajenci
- Ljubljanski športniki
- Slovenski alpinisti
- Slovenski astronomi
- Slovenski geografi
Aleš Kunaver
Aleš Kunaver, slovenski alpinist, in gorski vodnik, * 23. junij 1935, Ljubljana, † 2. november 1984 v helikopterski nesreči na pobočju Vrš nad Blejsko Dobravo.
Poglej Pavel Kunaver in Aleš Kunaver
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Poglej Pavel Kunaver in Alpinizem
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Pavel Kunaver in Astronomija
Astronomsko društvo Javornik
Astronomsko društvo Javornik je največje in najstarejše astronomsko društvo v Sloveniji.
Poglej Pavel Kunaver in Astronomsko društvo Javornik
Škocjanske jame
Škocjanske jame so sistem vodnih jam, skozi katerega teče reka Reka.
Poglej Pavel Kunaver in Škocjanske jame
Črna vas
Črna vas je obcestno naselje z nekaj več kot 1000 prebivalci v Mestni občini Ljubljana, ki se razprostira na severovzhodu Ljubljanskega barja v dolžini okoli 4 km ob ravni cesti, ki od križišča z Ižansko cesto vzporedno z Ljubljanico vodi v Podpeč.
Poglej Pavel Kunaver in Črna vas
Banjška planota
Banjška planota (tudi Banjščica) je planotast svet med Čepovanskim dolom, dolino spodnje Soče in spodnjim tokom Idrijce.
Poglej Pavel Kunaver in Banjška planota
Bohinjsko jezero
Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države.
Poglej Pavel Kunaver in Bohinjsko jezero
Cerkniško jezero
Cerkniško polje, prazno jezero Cerkniško jezero pozimi Franc Anton Steinberg - ribolov na Cerkniškem jezeru (olje na platnu, 1714) Poplava na Cerkniškem jezeru leta 2014 Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja).
Poglej Pavel Kunaver in Cerkniško jezero
Doberdob
Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.
Poglej Pavel Kunaver in Doberdob
Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec
Dobrova je naselje s skoraj 1.000 prebivalci na zahodnem obrobju Ljubljane ter administrativno središče in največje naselje občine Dobrova - Polhov Gradec.
Poglej Pavel Kunaver in Dobrova, Dobrova - Polhov Gradec
Drenovci
Drenovci pred breznom z vitlom Drenovci, študentska skupina planincev pred 1.
Poglej Pavel Kunaver in Drenovci
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
Društvo za raziskovanje (prvotno: raziskavanje) jam Ljubljana (s kratico DZRJL) je najstarejše še delujoče jamarsko društvo v Sloveniji, ustanovljeno je bilo leta 1910.
Poglej Pavel Kunaver in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Pavel Kunaver in Druga svetovna vojna
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Pavel Kunaver in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Pavel Kunaver in Geografija
Geografsko društvo Slovenije
Prvo Geografsko društvo Slovenije je nastalo leta 1922.
Poglej Pavel Kunaver in Geografsko društvo Slovenije
Gimnazija Šentvid
Gimnazija Šentvid je gimnazija v Ljubljani.
Poglej Pavel Kunaver in Gimnazija Šentvid
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Pavel Kunaver in Hidroelektrarna
Jamarska zveza Slovenije
Logotip Jamarske zveze Slovenije Jamarska zveza Slovenije (JZS) je neprofitna slovenska organizacija, ki povezuje 48 slovenskih jamarskih društev.
Poglej Pavel Kunaver in Jamarska zveza Slovenije
Jamarstvo
Jamarstvo (kot znanstvena dejavnost tudi speleologija) je športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij.
Poglej Pavel Kunaver in Jamarstvo
Jurij Kunaver
Jurij Kunaver, slovenski geograf in pedagog, *13. junij 1933, Ljubljana.
Poglej Pavel Kunaver in Jurij Kunaver
Kamniška Bistrica
Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.
Poglej Pavel Kunaver in Kamniška Bistrica
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Pavel Kunaver in Klasična gimnazija v Ljubljani
Kraška jama
Planinska jama Kraška jama je naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem, ki nastane v kraškem svetu.
Poglej Pavel Kunaver in Kraška jama
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Poglej Pavel Kunaver in Kras (območje)
Laibacher Zeitung
Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.
Poglej Pavel Kunaver in Laibacher Zeitung
Levstikova nagrada
Fran Levstik Levstikova nagrada je nagrada, ki jo od leta 1949 Založba Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti avtorjem, ki objavljajo pri tej založbi.
Poglej Pavel Kunaver in Levstikova nagrada
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Pavel Kunaver in Ljubljana
Medalja dela
Medalja dela je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo za zgledne uspehe pri delu in s tem pridobljene zasluge za napredek države v gospodarstvu in v drugih družbenih dejavnostih.
Poglej Pavel Kunaver in Medalja dela
Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva
Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva so leta 1994 nadomestile Žagarjeve nagrade, poimenovane po učitelju in narodnem heroju Stanetu Žagarju, ki so se podeljevale od leta 1966 za izjemne dosežke ali pa za življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja.
Poglej Pavel Kunaver in Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva
Pedagoška akademija v Ljubljani
Pedagoška akademija v Ljubljani je bivša akademija, članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Pavel Kunaver in Pedagoška akademija v Ljubljani
Pisec
Písec (ž. píska) je oseba, ki kaj napišeSSKJ, oziroma avtor kateregakoli pisanega izdelka, na primer pisma, sporočila, članka, kronike, scenarija.
Poglej Pavel Kunaver in Pisec
Planinski vestnik
Planinski vestnik (okrajšano PV) velja za najstarejšo slovensko revijo, ki še vedno izhaja.
Poglej Pavel Kunaver in Planinski vestnik
Planinsko društvo Ljubljana-Matica
Planinsko društvo Ljubljana-Matica je po številu članov največje slovensko planinsko društvo in članica Planinske zveze Slovenije.
Poglej Pavel Kunaver in Planinsko društvo Ljubljana-Matica
Planinsko polje
Planinsko polje Poplavljeno Planinsko polje, v ozadju Slivnica Planinsko polje je 5 km dolgo in okrog 2,5 km široko kraško polje.
Poglej Pavel Kunaver in Planinsko polje
Postojnska jama
V Postojnski jami je raziskanih 24.340 m podzemnih rovov.
Poglej Pavel Kunaver in Postojnska jama
Prirodoslovno društvo Slovenije
Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS) je slovensko društvo, ki povezuje strokovnjake in ljubitelje z vseh področij naravoslovja.
Poglej Pavel Kunaver in Prirodoslovno društvo Slovenije
Proteus (revija)
Proteus je slovenska poljudnoznanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS).
Poglej Pavel Kunaver in Proteus (revija)
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Pavel Kunaver in Prva svetovna vojna
Red zaslug za ljudstvo
Red zaslug za ljudstvo (originalno: red zaslug za narod) je bilo odlikovanje SFRJ, ustanovljeno 9. julija 1945.
Poglej Pavel Kunaver in Red zaslug za ljudstvo
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Pavel Kunaver in Reka
Rudolf Maister
Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.
Poglej Pavel Kunaver in Rudolf Maister
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Pavel Kunaver in Slikar
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Pavel Kunaver in Slovenščina
Smučanje
Smučanje se lahko nanaša na.
Poglej Pavel Kunaver in Smučanje
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Pavel Kunaver in Soča
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Pavel Kunaver in Soška fronta
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Pavel Kunaver in Sonce
Spodnja Šiška
Spodnja Šiška Spodnja Šiška je sedaj del mesta Ljubljana, nekdaj samostojna predmestna vas.
Poglej Pavel Kunaver in Spodnja Šiška
Stol, Karavanke
Stòl (tudi Veliki Stol, nemško Hochstuhl) je gora, ki z 2236 metri predstavlja najvišji vrh Karavank.
Poglej Pavel Kunaver in Stol, Karavanke
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Pavel Kunaver in Triglav
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Poglej Pavel Kunaver in Triglavski ledenik
Trnovski gozd
Vipavskega Križa Trnovski gozd na zemljevidu jugozahodne Slovenije Trnovski gozd (Selva di Ternova, Ital.) je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa.
Poglej Pavel Kunaver in Trnovski gozd
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Pavel Kunaver in Univerza na Dunaju
Varstvo okolja
Varstvo okolja je dejavnost za zaščito in ohranjanje okolja.
Poglej Pavel Kunaver in Varstvo okolja
Vega
Vega je lahko.
Poglej Pavel Kunaver in Vega
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Pavel Kunaver in Zürich
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Pavel Kunaver in Zgodovina
Zveza tabornikov Slovenije
Zvéza tábornikov Slovénije, s so-naslovom Nacionalna skavtska organizacija, je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »Taborniki ustvarjamo boljši svet«™, moto posameznika pa je »Bodi pripravljen«.
Poglej Pavel Kunaver in Zveza tabornikov Slovenije
Glej tudi
Levstikovi nagrajenci
Ljubljanski športniki
Slovenski alpinisti
Slovenski astronomi
Slovenski geografi
Prav tako znan kot Pavle Kunaver.