Kazalo
35 odnosi: Apnenec, Škratovka, Dolomit, Endemit, Grad Hošperk, Grčarevec, Hektar, Hotenjsko podolje, Hrušica (planota), Idrijski prelom, Jakovica, Javorniki, Jura, Kraško polje, Krajinski park, Kreda, Ljubljanica, Logaško polje, Malenščica, Naselje, Notranjsko podolje, Občina Postojna, Pivška kotlina, Planina, Postojna, Planinska jama, Ponor in požiralnik, Poplava, Rakov Škocjan, Snežnik, Trias, Unec, Unica, Voda, Vrhnika, 1971.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Planinsko polje in Apnenec
Škratovka
Škratovka je hudourniški potok, ki izvira v bližini ruševin gradu Hošperk ob južnem delu Planinskega polja.
Poglej Planinsko polje in Škratovka
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Planinsko polje in Dolomit
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Planinsko polje in Endemit
Grad Hošperk
Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).
Poglej Planinsko polje in Grad Hošperk
Grčarevec
Grčarevec je naselje v Občini Logatec.
Poglej Planinsko polje in Grčarevec
Hektar
atletske steze je skoraj natanko en hektar Hektár (oznaka ha) je enota za površino, enaka stotim (predpona hekto- pomeni stokrat večjo enoto) arom.
Poglej Planinsko polje in Hektar
Hotenjsko podolje
Hotenjsko podolje zajema severozahodni del Notranjskega podolja med Rovtami in Hrušico.
Poglej Planinsko polje in Hotenjsko podolje
Hrušica (planota)
Pogled z Nanosa na vipavsko dolino, v ozadju Trnovski gozd. Hrušica je redko naseljena ter z gozdom porasla kraška planota v zahodni Sloveniji.
Poglej Planinsko polje in Hrušica (planota)
Idrijski prelom
Idrijski prelom je potresno aktivni prelom in geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji.
Poglej Planinsko polje in Idrijski prelom
Jakovica
Jakovica je gručasta vas v Občini Logatec, ki leži na zahodnem pobočju osamelca Jakovškega griča (506 m) na severnem delu Planinskega polja, v bližini kraja Laze.
Poglej Planinsko polje in Jakovica
Javorniki
Unca Javorniki so hribovje, z gozdom pokrit nižji severni del kraške planote pod Snežnikom med Pivko in Cerkniškim jezerom, ki se razprostirajo v višini med 600 do 1200 mnm.
Poglej Planinsko polje in Javorniki
Jura
Jura je geološko obdobje, ki je trajalo 56 milijonov let, ime pa je dobilo po švicarskem pogorju Jura.
Poglej Planinsko polje in Jura
Kraško polje
Cerkniško polje (jezero), občasno poplavljeno kraško polje Presahlo Cerkniško polje (jezero) Kraško polje je večja kotanja na kraškem svetu, ki ima pretežno ravno dno, koder poteka kraški vodni vir.
Poglej Planinsko polje in Kraško polje
Krajinski park
Krajinski park je območje kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen predvsem ohranjanju krajine in sprostitvi človeka - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.
Poglej Planinsko polje in Krajinski park
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Planinsko polje in Kreda
Ljubljanica
Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.
Poglej Planinsko polje in Ljubljanica
Logaško polje
Vzhodni del Logaškega polja Logaško polje je kraško polje v okolici naselja Logatec.
Poglej Planinsko polje in Logaško polje
Malenščica
Malenščica je potok, ki izvira v zatrepni dolini, v zaselku Malni ob južnem delu Planinskega polja.
Poglej Planinsko polje in Malenščica
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Planinsko polje in Naselje
Notranjsko podolje
Notranjsko podolje je nekaj kilometrov širok pas nižjega sveta od Babnega polja na jugovzhodu do Godoviča na severovzhodu.
Poglej Planinsko polje in Notranjsko podolje
Občina Postojna
Občina Postojna je ena od občin v Republiki Sloveniji.
Poglej Planinsko polje in Občina Postojna
Pivška kotlina
Pivška kotlina ali Pivška dolina, tudi samo Pivka (po reki Pivki oz. kraju Pivka) je pokrajinsko razgibana kotlina med visokimi dinarskimi planotami, Krasom in Brkini.
Poglej Planinsko polje in Pivška kotlina
Planina, Postojna
Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«, ker je nekoč upavno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.
Poglej Planinsko polje in Planina, Postojna
Planinska jama
Planinska jama leta 1909 Vhod v Planinsko jamo. Planinska jama (nekdaj Malograjska jama) spada med najdaljše slovenske jame.
Poglej Planinsko polje in Planinska jama
Ponor in požiralnik
Radenskem polju na Dolenjskem Planinskem polju Ponor in požiralnik označujeta mesto na kraških tleh, kjer voda izgine s površja.
Poglej Planinsko polje in Ponor in požiralnik
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Planinsko polje in Poplava
Rakov Škocjan
Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu. Zapuščena žaga ob reki Rak. Mali naravni most. Obiski Zelških jam. Ruševine cerkve sv. Kancijana. Reka Rak z velikega naravnega mostu. Rakov Škocjan je kraška dolina, po kateri teče reka Rak.
Poglej Planinsko polje in Rakov Škocjan
Snežnik
Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.
Poglej Planinsko polje in Snežnik
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Planinsko polje in Trias
Unec
Unec je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci ob vznožju hriba Orljek (563 m), na severozahodnem robu Rakovške uvale, ob cesti Planina–Rakek, od katere se tu odcepi nekdaj pomembna cesta proti Postojni.
Poglej Planinsko polje in Unec
Unica
Unica je slovenska reka ponikalnica, ki nastaja s sotočjem reke Pivke in Raka v Planinski jami.
Poglej Planinsko polje in Unica
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Planinsko polje in Voda
Vrhnika
Planine nad Vrhniko. Vrhnika je mesto z 8.901 prebivalcem (2022) in središče Občine Vrhnika.
Poglej Planinsko polje in Vrhnika
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Planinsko polje in 1971
Prav tako znan kot Planina-območje, Planinsko polje, Planinska jama, Markova jama v Nartu, Škratovka, Izviri v Malnih, Unška koliševka.