Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Angela Merkel, Baročna arhitektura, David Cameron, Druga svetovna vojna, Ferdinand I. Habsburški, François Hollande, Gotska arhitektura, Herman Van Rompuy, Ilham Alijev, Ivan III. Švedski, Ivan III. Vasiljevič, Litva, Manuel Barroso, Martin Schulz, Mindaugas, Moskovska velika kneževina, Papež Klemen VIII., Požar, Poljska, Prva svetovna vojna, Renesančna arhitektura v Italiji, Republika obeh narodov, Ruski imperij, Sigismund I. Poljski, Sigismund II. Avgust, Sigismund III. Poljski, Sveto rimsko cesarstvo, Velika litovska kneževina, Viktor Janukovič, Vilna, Vilnska stolnica, Vitold Veliki, Wehrmacht.
Angela Merkel
Angela Dorothea Merkel (rojena Kasner), nemška političarka, * 17. julij 1954, Hamburg, Nemčija.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Angela Merkel · Poglej več »
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Baročna arhitektura · Poglej več »
David Cameron
David William Donald Cameron, angleški politik, * 9. oktober 1966, Marylebone, London, Anglija, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in David Cameron · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Ferdinand I. Habsburški · Poglej več »
François Hollande
François Gérard Georges Nicolas Hollande, francoski politik, * 12. avgust 1954, Rouen, Francija.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in François Hollande · Poglej več »
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Gotska arhitektura · Poglej več »
Herman Van Rompuy
Herman Achille, Grof Van Rompuy (nizozemsko: Herman Achille, Graaf Van Rompuy); belgijski in evropski politik, državnik, * 31. oktober 1947.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Herman Van Rompuy · Poglej več »
Ilham Alijev
Ilham Hejdar oglu Alijev (İlham Heydər oğlu Əliyev), azerbajdžanski politik, * 24. december 1961, Baku Alijev je aktualni predsednik Republike Azerbajdžan.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Ilham Alijev · Poglej več »
Ivan III. Švedski
Ivan III.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Ivan III. Švedski · Poglej več »
Ivan III. Vasiljevič
Ivan III.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Ivan III. Vasiljevič · Poglej več »
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Litva · Poglej več »
Manuel Barroso
José Manuel Durão Barroso IPA), portugalski politik, * 23. marec 1956, Porto, Portugalska. Durão Barroso je diplomiral iz prava na Univerzi v Lizboni in magistriral iz ekonomskih in socialnih ved na Univerzi v Ženevi. Svojo akademsko pot je nadaljeval kot docent na Pravni fakulteti na Univerzi v Lizboni in na oddelku za politologijo Univerze Georgetown (Washington DC), kjer je tudi doktoriral. Po vrnitvi v Lizbono je postal direktor oddelka za mednarodne odnose na Univerzi Lusiad. Od 6. junija 2002 je bil portugalski ministrski predsednik. S tega položaja je odstopil 29. junija 2004, ko se je posvetil obveznostim prihodnjega predsednika Evropske komisije.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Manuel Barroso · Poglej več »
Martin Schulz
Martin Schulz, nemški politik, * 20. december 1955, Eschweiler.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Martin Schulz · Poglej več »
Mindaugas
Mindaugas, prvi litovski veliki vojvoda, edini litovski kralj, * 1203, † 1263 O njegovem izvoru in zgodnjem življenju ni veliko podatkov.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Mindaugas · Poglej več »
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Moskovska velika kneževina · Poglej več »
Papež Klemen VIII.
Papež Klemen VIII. (rojen kot Ippolito Aldobrandini (starejši)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 24. februar 1536, Fano, † 3. marec 1605.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Papež Klemen VIII. · Poglej več »
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Požar · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Poljska · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Renesančna arhitektura v Italiji · Poglej več »
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Republika obeh narodov · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Ruski imperij · Poglej več »
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Sigismund I. Poljski · Poglej več »
Sigismund II. Avgust
Sigismund II.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Sigismund II. Avgust · Poglej več »
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Sigismund III. Poljski · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Velika litovska kneževina · Poglej več »
Viktor Janukovič
Viktor Fedorovič Janukovič, ukrajinski politik, * 9. julij 1950, Jenakijevo, Ukrajinska SSR, današnja Ukrajina (oziroma delno priznana Donecka ljudska republika).
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Viktor Janukovič · Poglej več »
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo). Je sedež litovske vlade in drugih vrhovnih organov oblasti Litve, Univerze ter okrožja Vilna. Znana je po arhitekturi v svojem Starem mestu, ki je bila leta 1994 vpisana n seznam Unescove svetovne dediščine. Pred drugo svetovno vojno je bila Vilna eno največjih judovskih središč v Evropi. Judovski vpliv je povzročil, da so mesto leta 1812 opisovali kot 'Litovski Jeruzalem', Napoleon pa ga je imenoval 'Severni Jeruzalem'. Leta 2009 je bila Vilna evropska prestolnica kulture, skupaj z avstrijskim mestom Linz.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Vilna · Poglej več »
Vilnska stolnica
Vilnska stolnica svetega Stanislava in svetega Ladislava (litovsko Vilniaus Šv. vyskupo Stanislovo ir Šv. Vladislovo arkikatedra bazilika, kratko Vilniaus katedra) je rimskokatoliška stolnica nadškofije Vilna, glavnega mesta Litve.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Vilnska stolnica · Poglej več »
Vitold Veliki
Vitold ali Vitold Veliki.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Vitold Veliki · Poglej več »
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Novo!!: Palača velikih knezov Litve in Wehrmacht · Poglej več »
