Kazalo
39 odnosi: Abdulmedžid I., Ali-paša Rizvanbegović, Avstrijsko cesarstvo, Črna gora, Bolgarija, Bukarešta, Carigrad, Donava, Feldmaršal, Gospić, Guverner, Hrvaška, Islam, Janičar, Janja Gora, Jevpatorija, Kneževina Moldavija, Krimska vojna, Kurdistan, Libanon, Lika, Obleganje Sevastopola (1854–1855), Osmansko cesarstvo, Plaški, Romunija, Silistra, Sirija, Srbščina, Srbi, Stolac, Turčija, Turščina, Vlaška, Vojna krajina, Zadar, 18. april, 1806, 1871, 24. september.
Abdulmedžid I.
Abdulmedžid I. (ʿAbdü'l-Mecîd-i evvel, I. je bil 31. sultan Osmanskega cesarstva, * 25. april 1823, Carigrad, Osmansko cesarstvo, † 25. junij 1861, Carigrad, Osmansko cesarstvo. Na osmanskem prestolu je 2. julija 1839 nasledil svojega očeta Mahmuda II. Njegovo vladavino je zaznamoval vzpon nacionalističnih gibanj v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Omer paša Latas in Abdulmedžid I.
Ali-paša Rizvanbegović
Ali-paša Rizvanbegović-Stočević (bosansko Ali-paša Rizvanbegović-Stočević, turško Ali Rıdvanoğlu Paşa) je bil od leta 1813 do 1833 hercegovski osmanski kapudan (upravnik) Stolca in od leta 1833 do 1851 delno neodvisen vezir (vladar) Hercegovskega Pašaluka, * 1783, Stolac, Osmansko cesarstvo, † 20.
Poglej Omer paša Latas in Ali-paša Rizvanbegović
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Omer paša Latas in Avstrijsko cesarstvo
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Omer paša Latas in Črna gora
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Omer paša Latas in Bolgarija
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Omer paša Latas in Bukarešta
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Omer paša Latas in Carigrad
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Omer paša Latas in Donava
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Poglej Omer paša Latas in Feldmaršal
Gospić
Gospić je mesto v gorati in redko poseljeni pokrajini Liki na Hrvaškem.
Poglej Omer paša Latas in Gospić
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Omer paša Latas in Guverner
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Omer paša Latas in Hrvaška
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Omer paša Latas in Islam
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Omer paša Latas in Janičar
Janja Gora
Janja Gora je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Plaški Karlovške županije.
Poglej Omer paša Latas in Janja Gora
Jevpatorija
Jevpatorija (Євпаторія; Евпатория; Kezlev, Кезлев, Ευπατορία, Eupatoría) je ukrajinsko mesto regionalnega pomena na zahodnem Krimu severno od zaliva Kalamita.
Poglej Omer paša Latas in Jevpatorija
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Omer paša Latas in Kneževina Moldavija
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Poglej Omer paša Latas in Krimska vojna
Kurdistan
Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.
Poglej Omer paša Latas in Kurdistan
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Omer paša Latas in Libanon
Lika
Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.
Poglej Omer paša Latas in Lika
Obleganje Sevastopola (1854–1855)
Obleganje Sevastopola (rusko Оборона Севастополя) je bilo obleganje krimskega glavnega mesta Sevastopola v krimski vojni, ki je trajalo od oktobra 1854 do septembra 1855.
Poglej Omer paša Latas in Obleganje Sevastopola (1854–1855)
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Omer paša Latas in Osmansko cesarstvo
Plaški
Plaški so naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Plaški Karlovške županije.
Poglej Omer paša Latas in Plaški
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Omer paša Latas in Romunija
Silistra
Silistra je glavno mesto okraja Silistra v severovzhodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, v bližini romunskega mesta Călărași.
Poglej Omer paša Latas in Silistra
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Omer paša Latas in Sirija
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Omer paša Latas in Srbščina
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Omer paša Latas in Srbi
Stolac
Stolac je mesto in središče istoimenske občine v južni Bosni in Hercegovini.
Poglej Omer paša Latas in Stolac
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Omer paša Latas in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Omer paša Latas in Turščina
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Omer paša Latas in Vlaška
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Omer paša Latas in Vojna krajina
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Omer paša Latas in Zadar
18. april
18.
Poglej Omer paša Latas in 18. april
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Omer paša Latas in 1806
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Omer paša Latas in 1871
24. september
24.
Poglej Omer paša Latas in 24. september