Kazalo
16 odnosi: Biotop, Evropa, Geografija, Geologija, Granit, Habitat, Kras, Naravoslovje, Otok, Rastline, Sardinija, Sardinija (dežela), Sicilija, Sredozemlje, Zgodovina, 1989.
Biotop
Biotop je življenjski prostor organizmov.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Biotop
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Evropa
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Geografija
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Geologija
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Granit
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Habitat
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Kras
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Naravoslovje
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Otok
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Rastline
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Sardinija
Sardinija (dežela)
Sardinija (ali Sardinnia) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Sardinija (dežela)
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Sicilija
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Sredozemlje
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Naravne vrednote Sardinije in Zgodovina
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.