Kazalo
13 odnosi: Andromedina galaksija, Berenikini kodri (ozvezdje), Epoha (astronomija), GalaktiÄni koordinatni sistem, Kroglasta zvezdna kopica, Navidezni sij, Novi splošni katalog, Ozvezdje, Parsek, Rimska cesta (galaksija), Spiralna galaksija s preÄko, Svetlobno leto, William Herschel.
Andromedina galaksija
(Velika) Andromedina galaksija (znana tudi kot Messier 31, M31 ali NGC 224) je velika spiralna galaksija brez preÄke v Krajevni skupini skupaj s krajevno Galaksijo.
Poglej NGC 4565 in Andromedina galaksija
Berenikini kodri (ozvezdje)
Berenikini kodri (- Berenikini lasje) je tradicionalni asterizem, ki je dal ime ozvedju severne nebesne poloble.
Poglej NGC 4565 in Berenikini kodri (ozvezdje)
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej NGC 4565 in Epoha (astronomija)
GalaktiÄni koordinatni sistem
Definicija galaktiÄnih koordinat (rdeÄe – gal. longituda, zeleno – gal. latituda) GalaktiÄni koordinatni sistem je eden izmed nebesnih koordinatnih sistemov, ki za doloÄanje lege nebesnih teles uporablja galaktiÄno ravnino.
Poglej NGC 4565 in GalaktiÄni koordinatni sistem
Kroglasta zvezdna kopica
accessdate.
Poglej NGC 4565 in Kroglasta zvezdna kopica
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej NGC 4565 in Navidezni sij
Novi splošni katalog
Velikega medveda Kiparja Novi splošni katalog (okrajšano NGC) je najbolj znan katalog deep sky objektov v ljubiteljski astronomiji.
Poglej NGC 4565 in Novi splošni katalog
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej NGC 4565 in Ozvezdje
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se najveÄ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Poglej NGC 4565 in Parsek
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v Äasu noÄnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoÄa kraka in preÄko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. OsonÄje naj bi ležalo blizu središÄa SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi MléÄna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; vÄasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s preÄko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej NGC 4565 in Rimska cesta (galaksija)
Spiralna galaksija s preÄko
Eridanu), ki leži skoraj pravokotno na smer opazovanja Kiparju) Spirálna galaksíja s préÄko je tip spiralne galaksije s preÄko svetlih zvezd, ki poteka iz njenega jedra prek njenega celotnega osrednjega dela.
Poglej NGC 4565 in Spiralna galaksija s preÄko
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena Ärta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskonÄno daleÄ od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej NGC 4565 in Svetlobno leto
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej NGC 4565 in William Herschel