Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Misorij Teodozija I.

Index Misorij Teodozija I.

Misorij Teodozija I. je velika obredna srebrna posoda, shranjena v Real Academia de la Historia v Madridu v Španiji.

Kazalo

  1. 33 odnosi: Španija, Bazilika San Vitale, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Cizeliranje (umetnost), Diptih, Dragulj, Fibula, Galla Placidia, Helenistično obdobje, Honorij (rimski cesar), Justinijan I., Konstantinopel, Madrid, Metropolitanski muzej umetnosti, Mildenhalldski zaklad, Mozaik, Pediment, Peristil, Putto, Ravena, Relief (umetnost), Rimska mitologija, Seusov zaklad, Solun, Split, Svetniški sij, Teodozij I., Teodozijev obelisk, Valentinijan II., Vezenina, Vzhodnorimska noša, Zahodno Rimsko cesarstvo.

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Misorij Teodozija I. in Španija

Bazilika San Vitale

Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.

Poglej Misorij Teodozija I. in Bazilika San Vitale

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Misorij Teodozija I. in Bizantinsko cesarstvo

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Misorij Teodozija I. in Carigrad

Cizeliranje (umetnost)

Cizeliranje (Repoussé ali repoussage) je krasilna tehnika površinske obdelave kovinske pločevine, pri kateri se jo oblikuje s kladivci, dletci in kovaškimi nastavki s hrbtne strani, da se ustvari zasnova z nizkim reliefom.

Poglej Misorij Teodozija I. in Cizeliranje (umetnost)

Diptih

Diptih (iz grščine δίπτυχον, di 'dva' + ptychē 'pregib') je vsak predmet z dvema ploščama, ki sta par, in sta pogosto zvezani s tečajem.

Poglej Misorij Teodozija I. in Diptih

Dragulj

Različni dragulji Dragulj je mineral, kamen (kot lapis lazuli) ali okamnela snov, ki jo lahko razrežemo ali odlomimo in obrusimo, nakar jo lahko uporabimo za zbiranje ali za izdelavo nakita.

Poglej Misorij Teodozija I. in Dragulj

Fibula

Dve različni fibuli Fibula je broška za okras ali varnostna zaponka za pritrjevanje oblačil.

Poglej Misorij Teodozija I. in Fibula

Galla Placidia

Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.

Poglej Misorij Teodozija I. in Galla Placidia

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Misorij Teodozija I. in Helenistično obdobje

Honorij (rimski cesar)

Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.

Poglej Misorij Teodozija I. in Honorij (rimski cesar)

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Misorij Teodozija I. in Justinijan I.

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Misorij Teodozija I. in Konstantinopel

Madrid

Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.

Poglej Misorij Teodozija I. in Madrid

Metropolitanski muzej umetnosti

Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.

Poglej Misorij Teodozija I. in Metropolitanski muzej umetnosti

Mildenhalldski zaklad

Mildenhallski zaklad je velika zbirka 34 mojstrovin rimske srebrne namizne posode iz 4.

Poglej Misorij Teodozija I. in Mildenhalldski zaklad

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Misorij Teodozija I. in Mozaik

Pediment

Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.

Poglej Misorij Teodozija I. in Pediment

Peristil

Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.

Poglej Misorij Teodozija I. in Peristil

Putto

Putto Fontana "Putto z delfinom", Andrea del Verrocchio Putto (množina putti) je lik zavaljenega otročiča, skoraj vedno fantka, pogosto nagega in s krili, ki se najde predvsem v italijanski renesančni umetnosti.

Poglej Misorij Teodozija I. in Putto

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Poglej Misorij Teodozija I. in Ravena

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Poglej Misorij Teodozija I. in Relief (umetnost)

Rimska mitologija

Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.

Poglej Misorij Teodozija I. in Rimska mitologija

Seusov zaklad

Seusov zaklad (madžarsko Seuso-kincsek, hrvaško Seusovo blago), je zaklad srebrnih predmetov (14 predmetov) iz obdobja poznega Rimskega cesarstva.

Poglej Misorij Teodozija I. in Seusov zaklad

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Misorij Teodozija I. in Solun

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Poglej Misorij Teodozija I. in Split

Svetniški sij

Svetniški sij ali avreola (znan tudi kot halo (iz grščine ἅλως, halōs), nimb, obstret, glorija ali gloriola) je krona svetlobnih žarkov, krog ali disk svetlobe, ki obdaja osebo v umetnosti.

Poglej Misorij Teodozija I. in Svetniški sij

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Poglej Misorij Teodozija I. in Teodozij I.

Teodozijev obelisk

Teodozijev obelisk (turško Dikilitaş) je staroegipčanski obelisk faraona Tutmoza III., ki ga je na hipodromu v Konstantinoplu (danes znan kot At Meydanı ali Sultanahmet Meydanı, v sodobnem mestu Carigrad v Turčiji) ponovno postavil rimski cesar Teodozij I. v 4.

Poglej Misorij Teodozija I. in Teodozijev obelisk

Valentinijan II.

Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.

Poglej Misorij Teodozija I. in Valentinijan II.

Vezenina

Vezenje je obrt okraševanja blaga ali drugih materialov z uporabo igle za nanašanje niti ali preje.

Poglej Misorij Teodozija I. in Vezenina

Vzhodnorimska noša

Moda oblačenja v Vzhodnorimskem cesarstvu se je opazno spremenila v tisoč letih obstoja države.

Poglej Misorij Teodozija I. in Vzhodnorimska noša

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Poglej Misorij Teodozija I. in Zahodno Rimsko cesarstvo