Kazalo
38 odnosi: Amulet, Apenini, Atika, Železna doba, Bologna, Bronasta doba, Ciborij, Emilija - Romanja, Etruščani, Fidija, Horemheb, Italija, Italijanščina, Kelti, Krščanstvo, Kremen, Lemnoška Atena, Magna Graecia, Marke, Mezolitik, Neolitik, Neron, Numizmatika, Paleolitik, Ptolemajci, Rimska republika, Rimsko cesarstvo, Sakara, Sarkofag, Staro egipčansko kraljestvo, Stela, Ušabti, Via Aemilia, 1714, 1860, 1881, 1972, 2012.
Amulet
Amulet je lahko vsak predmet, za katerega ljudje verjamejo, da ima moč zaščititi lastnika pred nevarnostjo ali škodo.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Amulet
Apenini
Apenini (grško: Ἀπέννινα ὄρη; latinsko: Appenninus ali Apenninus Mons-edninska oblika, ki se uporablja v množini) so gorska veriga, ki poteka vzdolž Apeninskega polotoka v Italiji, v dolžini 1200 km.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Apenini
Atika
Atika (translit) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Atika
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Železna doba
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Bologna
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Bronasta doba
Ciborij
Cibórij (lat. ciborium, iz antične grščine κιβώριον.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Ciborij
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Etruščani
Fidija
Fidija ali Feidias (grško Φειδίας, Feidias; pribl. 480–430 pred našim štetjem) je bil grški kipar, slikar in arhitekt.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Fidija
Horemheb
Horemheb (egipčansko ḥr-m-ḥb, poslovenjeno Hor se veseli) je bil zadnji faraon Osemnajste egipčanske dinastije (1550–1295 pr. n. št.).Strudwick, Helen (2006).
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Horemheb
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Italijanščina
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Kelti
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Krščanstvo
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Kremen
Lemnoška Atena
Atena brez čelade s čukom na Durisovi sliki Lemnoška Atena je bil klasični grški kip boginje Atene.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Lemnoška Atena
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Magna Graecia
Marke
Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Marke
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Mezolitik
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Neolitik
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Neron
Numizmatika
Numizmátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje novce oziroma denar in zbirateljski konjiček, ki se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem kovancev in bankovcev.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Numizmatika
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Paleolitik
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Ptolemajci
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Rimska republika
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Rimsko cesarstvo
Sakara
Sakara (arabsko سقارة) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Sakara
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Sarkofag
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Staro egipčansko kraljestvo
Stela
Stela je žensko osebno ime.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Stela
Ušabti
Ušabti (tudi šabti ali šavabti, staroegipčansko v množini ušabtiu) je bila pogrebna figura, ki se je uporabljala v starem Egiptu že od Srednjega kraljestva naprej kot utelešenje mrtvega.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Ušabti
Via Aemilia
Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in Via Aemilia
1714
1714 (MDCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in 1714
1860
1860 (MDCCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in 1860
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in 1881
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in 1972
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Mestni arheološki muzej, Bologna in 2012