Kazalo
24 odnosi: Ašurnasirpal II., Akadščina, Akadsko kraljestvo, Asirija, Šulgi, Babilon, Elamščina, Enmerkar in gospodar Arate, Gutijci, Hatščina, Hurijščina, Ištar, Irak, Kurdistan, Louvre, Naram-Sin Akadski, Nebukadnezar I., Sargon Akadski, Stari vek, Stela (spomenik), Sumerščina, Tiglat-Pileser I., Tretja urska dinastija, Zagros.
Ašurnasirpal II.
Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II.
Poglej Lulubi in Ašurnasirpal II.
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Lulubi in Akadščina
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Lulubi in Akadsko kraljestvo
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Lulubi in Asirija
Šulgi
Šulgi (klinopisno 𒀭𒂄𒄀 dŠulgi, pred tem se je ime bralo Dungi) je bil drugi kralj Tretje urske dinastije, ki je vladala med sumersko renesanso.
Poglej Lulubi in Šulgi
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Lulubi in Babilon
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Lulubi in Elamščina
Enmerkar in gospodar Arate
Enmerkar in gospodar Arate je legendarno sumersko besedilo, napisano v novosumerskem obdobju (okoli 21. stoletje pr. n. št.) in ohranjeno na zgodnjih posumerskih prepisih.
Poglej Lulubi in Enmerkar in gospodar Arate
Gutijci
Gutijci, tudi Gutejci, Guti, Kuti, Kurti in Kurdi, so bili ljudstvo s severnega in osrednjega dela gorovja Zagros, ki so po propadu Akadskega cesarstva okoli leta 2154 pr.
Poglej Lulubi in Gutijci
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Poglej Lulubi in Hatščina
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Poglej Lulubi in Hurijščina
Ištar
reliefa Kraljica noči, za katero se pogosto domneva, da predstavlja boginjo Ištar Ištar (pri Sumercih znana tudi kot Inana) je bila vzhodnosemitska akadska, asirska in babilonska boginja plodnosti, ljubezni, vojne in spolnega poželenja.
Poglej Lulubi in Ištar
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Lulubi in Irak
Kurdistan
Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.
Poglej Lulubi in Kurdistan
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Lulubi in Louvre
Naram-Sin Akadski
| name.
Poglej Lulubi in Naram-Sin Akadski
Nebukadnezar I.
Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.
Poglej Lulubi in Nebukadnezar I.
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Poglej Lulubi in Sargon Akadski
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Lulubi in Stari vek
Stela (spomenik)
Stéla je antična nagrobna plošča ali steber iz kamna ali lesa, z napisom ali reliefom na sprednji ali več straneh.
Poglej Lulubi in Stela (spomenik)
Sumerščina
Sumerščina (sumersko EME.G̃IR15) je izumrl izoliran jezik antičnih Sumercev, ki se je govoril v južni Mezopotamiji, sedanjem južnem Iraku.
Poglej Lulubi in Sumerščina
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Poglej Lulubi in Tiglat-Pileser I.
Tretja urska dinastija
Tretja urska dinastija ali Ur III, znana kot utemeljiteljica t. i. Novosumerskega cesarstva, je bila sumerska dinastija, ki je v 21.
Poglej Lulubi in Tretja urska dinastija
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Lulubi in Zagros