Kazalo
40 odnosi: Arminij, Avstrija, Škotska, Šlezija, Češka, Baltsko morje, Bavarska, Domicijan, Germani, Germanski jeziki, Heruski, Jantarska pot, Kasij Dion, Kelti, Keltski jeziki, Klavdij II. Gotski, Komod, Langobardi, Lech (reka), Markomani, Markomanske vojne, Marobod, Norik (rimska provinca), Odra, Panonija (rimska provinca), Plinij starejši, Poljska, Prob, Publij Kornelij Tacit, Retija, Rimsko cesarstvo, Srednja Evropa, Strabon, Sudeti, Sutherland, Svebi, Tabula Peutingeriana, Vandali, Visla, Zosim.
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Poglej Lugi in Arminij
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Lugi in Avstrija
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Poglej Lugi in Škotska
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Lugi in Šlezija
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Lugi in Češka
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Lugi in Baltsko morje
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Lugi in Bavarska
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Lugi in Domicijan
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Poglej Lugi in Germani
Germanski jeziki
Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.
Poglej Lugi in Germanski jeziki
Heruski
Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.
Poglej Lugi in Heruski
Jantarska pot
Jantarna ceta Jantar Jantarska pot je bila verjetno najstarejša in najkrajša evropska trgovska povezava med Baltikom in Sredozemljem, po kateri se je od pozne bronaste dobe do 5.
Poglej Lugi in Jantarska pot
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej Lugi in Kasij Dion
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Lugi in Kelti
Keltski jeziki
Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Lugi in Keltski jeziki
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Lugi in Klavdij II. Gotski
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Lugi in Komod
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Lugi in Langobardi
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Lugi in Lech (reka)
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Lugi in Markomani
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Lugi in Markomanske vojne
Marobod
Marobod (latinsko) je bil kralj Markomanov in Kvadov, dela germanskih Svebov, ki je vladal od leta 9/6 pr.
Poglej Lugi in Marobod
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Lugi in Norik (rimska provinca)
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Poglej Lugi in Odra
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Lugi in Panonija (rimska provinca)
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Lugi in Plinij starejši
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Lugi in Poljska
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Lugi in Prob
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Lugi in Publij Kornelij Tacit
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Lugi in Retija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Lugi in Rimsko cesarstvo
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Lugi in Srednja Evropa
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Lugi in Strabon
Sudeti
Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.
Poglej Lugi in Sudeti
Sutherland
Sutherland je registracijska grofija, Lieutenancy area in zgodovinska administrativna grofija Škotske.
Poglej Lugi in Sutherland
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Lugi in Svebi
Tabula Peutingeriana
dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.
Poglej Lugi in Tabula Peutingeriana
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Lugi in Vandali
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Lugi in Visla
Zosim
Zosim (grško: Ζώσιμος), bizantinski zgodovinar, eden zadnjih poganskih zgodovinarjev, ki je ustvarjal v Konstantinoplu v drugi polovici 5.
Poglej Lugi in Zosim