Kazalo
34 odnosi: Albanščina, Angleščina, Avstrijci, Blätter aus Krain, Bled, Bogenšperk, Bohinj, Carinthia, Celovec, Dobrovo, Dunaj, Ep, Farmacija, Filozofija, Heinrich Heine, Klagenfurter Zeitung, Laibacher Zeitung, Leposlovje, Ljubljana, Madžarščina, Nemčija, Novinarstvo, Prevajalec, Proza, Romunščina, Seznam nemških časopisov na Slovenskem, Slovenci, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Urednik, Zgodovina, 1827, 1882, 26. december, 28. februar.
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Ludwig Issleib in Albanščina
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Ludwig Issleib in Angleščina
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Poglej Ludwig Issleib in Avstrijci
Blätter aus Krain
Blätter aus Krain je bila tedenska priloga časniku Laibacher Zeitung.
Poglej Ludwig Issleib in Blätter aus Krain
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Ludwig Issleib in Bled
Bogenšperk
Bogenšperk je lahko.
Poglej Ludwig Issleib in Bogenšperk
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Poglej Ludwig Issleib in Bohinj
Carinthia
Prva stran Carinthie iz leta 1886 Carinthia je eden izmed pomembnejših časopisov na območju Koroške.
Poglej Ludwig Issleib in Carinthia
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Ludwig Issleib in Celovec
Dobrovo
Dobrovo je naselje v Občini Brda.
Poglej Ludwig Issleib in Dobrovo
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ludwig Issleib in Dunaj
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Ludwig Issleib in Ep
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Ludwig Issleib in Farmacija
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Ludwig Issleib in Filozofija
Heinrich Heine
Heinrich Heine, nemški romantični pesnik, * 13. december 1797, Düsseldorf, Nemčija, † 17. februar 1856, Pariz, Francija.
Poglej Ludwig Issleib in Heinrich Heine
Klagenfurter Zeitung
Klagenfurter Zeitung (slovensko Celovški časnik) je bil prvi celovški časnik, najprej poznan pod imenom Wöchentliches Intelligenzblatt (slovensko Tedenski časnik), ki je začel izhajati leta 1770, pod uredništvom Ignaca Alojza Kleinmayrja.
Poglej Ludwig Issleib in Klagenfurter Zeitung
Laibacher Zeitung
Naslovnica iz leta 1848 Laibacher Zeitung je bil najvplivnejši in najdlje trajajoči nemški časnik na slovenskih tleh.
Poglej Ludwig Issleib in Laibacher Zeitung
Leposlovje
Leposlóvje (besédna umétnost ali beletrístika) so tista književna dela, ki uresničujejo umetniški namen.
Poglej Ludwig Issleib in Leposlovje
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Ludwig Issleib in Ljubljana
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Ludwig Issleib in Madžarščina
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Ludwig Issleib in Nemčija
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Ludwig Issleib in Novinarstvo
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Ludwig Issleib in Prevajalec
Proza
Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.
Poglej Ludwig Issleib in Proza
Romunščina
Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).
Poglej Ludwig Issleib in Romunščina
Seznam nemških časopisov na Slovenskem
Seznam nemških časopisov na Slovenskem navaja časopise in časnike, ki so do konca druge svetovne vojne izhajali na slovenskem področju.
Poglej Ludwig Issleib in Seznam nemških časopisov na Slovenskem
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ludwig Issleib in Slovenci
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Ludwig Issleib in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Poglej Ludwig Issleib in Urednik
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Ludwig Issleib in Zgodovina
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ludwig Issleib in 1827
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Ludwig Issleib in 1882
26. december
26.
Poglej Ludwig Issleib in 26. december
28. februar
28.
Poglej Ludwig Issleib in 28. februar