Kazalo
40 odnosi: Anatomija, Berlin, Botanika, Côte-d'Or, Dijon, Dominikanci, Družba Jezusova, Enciklopedija Britannica, Fosil, Francija, Francoska akademija znanosti, Francoska revolucija, Francozi, Georges Cuvier, Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, Journal des sçavans, Kraljeva družba, L'Encyclopédie, London, Maisons-Alfort, Maximilien Robespierre, Medicina, Merino, Mineralogija, Montbard, Notar, Pariz, Prirodopis, Pruska akademija znanosti, Ptiči, Sesalci, Sorbona, Teologija, Vrsta (biologija), 1. januar, 1716, 1799, 1800, 29. maj, 31. december.
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Anatomija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Berlin
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Botanika
Côte-d'Or
Côte d'Or (oznaka 21) je departma v severovzhodni Franciji, ki se nahaja v regiji Burgundiji.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Côte-d'Or
Dijon
Dijonska stolnica Dijon je bil glavno mesto nekdanje vzhodne francoske regije Burgundije, občina in prefektura departmaja Côte-d'Or.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Dijon
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Dominikanci
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Družba Jezusova
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Enciklopedija Britannica
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Fosil
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Francoska akademija znanosti
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Francoska revolucija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Francozi
Georges Cuvier
Baron Georges Léopold Chrétien Frédéric Dagobert Cuvier, francoski naravoslovec in paleontolog, * 23. avgust 1769, Montbéliard (tedaj Mömpelgard, Württemberg, Nemčija), Francija, † 19. avgust 1832, Pariz.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Georges Cuvier
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon
Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon, francoski prirodoslovec in akademik, * 7. september 1707, Montbard, Burgundija (danes Côte-d'Or), Francija, † 16. april 1788, Pariz.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon
Journal des sçavans
Naslovnica prve številke z dne 5. januarja 1665 Journal des sçavans je bila francoska znanstvena revija in prva serijska publikacija te vrste na svetu, ki je začela izhajati leta 1665 v Parizu.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Journal des sçavans
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Kraljeva družba
L'Encyclopédie
Naslovnica Enciklopedije Enciklopedija (francosko L'Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers) je bila enciklopedija iz 18.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in L'Encyclopédie
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in London
Maisons-Alfort
Maisons-Alfort je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v departmaju Val-de-Marne osrednje francoske regije Île-de-France.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Maisons-Alfort
Maximilien Robespierre
Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski filozof, politik in pravnik, * 6. maj 1758, Arras, Grofija Artois, Francija, † 28. julij 1794, Pariz, Francija.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Maximilien Robespierre
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Medicina
Merino
Ovce merino pasme ali merinovke so ena najbolj znanih in razširjenih pasem ovac.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Merino
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Mineralogija
Montbard
Montbard je naselje in občina v vzhodni francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Côte-d'Or.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Montbard
Notar
Notar, XVI Notar je oseba imenovana s strani države, ki opravlja javno pravno službo kot svoboden poklic.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Notar
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Pariz
Prirodopis
Prirodopis oz.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Prirodopis
Pruska akademija znanosti
Kraljevo-pruska akademija znanosti (izvirno Königlich-Preußische Akademie der Wissenschaften; krajše le Pruska akademija znanosti) je 11. julija 1700 v Berlinu ustanovil brandenburški vojvoda Friderik III. kot Kurfürstlich-Brandenburgische Societät der Wissenschaften.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Pruska akademija znanosti
Ptiči
Ptíči ali ptíce (znanstveno ime Aves) so dvonožni, toplokrvni vretenčarji (Vertebrata), pokriti s perjem, s sprednjimi udi spremenjenimi v peruti z lahkimi in votlimi kostmi.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Ptiči
Sesalci
Sesálci (znanstveno ime Mammalia) so najvišje razviti razred vretenčarjev in s tem tudi najbolj razvite živali.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Sesalci
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Sorbona
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Teologija
Vrsta (biologija)
Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in Vrsta (biologija)
1. januar
1.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in 1. januar
1716
1716 (MDCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in 1716
1799
1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in 1799
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in 1800
29. maj
29.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in 29. maj
31. december
31.
Poglej Louis-Jean-Marie Daubenton in 31. december