Kazalo
32 odnosi: Azimut, Chartres, Daljnogled, Deklinacija, Duhovnik, Ekvator, Elipsoid, Eure-et-Loir, Francija, Francoska akademija znanosti, Francozi, Gibanje, Gorišče, Hiperboloid, Isaac Newton, James Gregory, James Nasmyth, James Short, Okular, Optik, Rimskokatoliška cerkev, Sferna aberacija, Svetloba, Zrcalo, 1629, 1663, 1668, 1672, 1693, 1840, 25. april, 31. avgust.
- Rojeni leta 1629
- Umrli leta 1693
Azimut
Azimut je kot med izbrano ravnino in točko.
Poglej Laurent Cassegrain in Azimut
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Laurent Cassegrain in Chartres
Daljnogled
Nici Binokular ''Big Eyes'' ameriške mornarice Daljnoglèd ali teleskóp je optični instrument, s katerim dobimo povečano sliko oddaljenih predmetov.
Poglej Laurent Cassegrain in Daljnogled
Deklinacija
Ekvatorski koordinatni sistem Deklinácija (oznaka δ) je v astronomiji lok časovne krožnice merjen od nebesnega ekvatorja pa do lege nebesnega telesa na časovni krožnici.
Poglej Laurent Cassegrain in Deklinacija
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Laurent Cassegrain in Duhovnik
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Poglej Laurent Cassegrain in Ekvator
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Laurent Cassegrain in Elipsoid
Eure-et-Loir
Eure-et-Loir (oznaka 28) je francoski departma, imenovan po rekah Eure in Loir, ki tečeta skozenj.
Poglej Laurent Cassegrain in Eure-et-Loir
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Laurent Cassegrain in Francija
Francoska akademija znanosti
Ludvika XIV. v Akademiji leta 1671 Francoska akademija znanosti je znanstveno društvo, ki ga je leta 1666 ustanovil francoski kralj Ludvik XIV. na pobudo Jean-Baptistea Colberta, da bi spodbujalo in ščitilo duh francoskega znanstvenega raziskovanja.
Poglej Laurent Cassegrain in Francoska akademija znanosti
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Laurent Cassegrain in Francozi
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Laurent Cassegrain in Gibanje
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Laurent Cassegrain in Gorišče
Hiperboloid
Hiperboloid je kvadrik (ploskev drugega reda) v treh razsežnostih.
Poglej Laurent Cassegrain in Hiperboloid
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Poglej Laurent Cassegrain in Isaac Newton
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Laurent Cassegrain in James Gregory
James Nasmyth
James Hall Nasmyth (tudi Nasmith), škotski inženir in ljubiteljski astronom, * 19. avgust 1808, Edinburgh, Škotska, † 7. maj 1890, London, Anglija.
Poglej Laurent Cassegrain in James Nasmyth
James Short
James Short, FRS, škotski matematik, optik in astronom, * 10. junij 1710, Edinburgh, Škotska, † 15. junij 1768, London, Anglija.
Poglej Laurent Cassegrain in James Short
Okular
Različne vrste okularjev. Okular ali priočesna leča je leča ali skupina leč (lečje), ki se nahaja na optični napravi.
Poglej Laurent Cassegrain in Okular
Optik
Optik je strokovnjak oz.
Poglej Laurent Cassegrain in Optik
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Laurent Cassegrain in Rimskokatoliška cerkev
Sferna aberacija
Sferna aberacija (spodnja slika) in potek žarkov pri idealni leči (brez sferne aberacije) (zgornja slika) pri zbiralni leči. Sferna aberacija je napaka, ki se pojavlja na optičnih napravah.
Poglej Laurent Cassegrain in Sferna aberacija
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Laurent Cassegrain in Svetloba
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Laurent Cassegrain in Zrcalo
1629
1629 (MDCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Laurent Cassegrain in 1629
1663
1663 (MDCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Laurent Cassegrain in 1663
1668
1668 (MDCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Laurent Cassegrain in 1668
1672
1672 (MDCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Laurent Cassegrain in 1672
1693
1693 (MDCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Laurent Cassegrain in 1693
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Laurent Cassegrain in 1840
25. april
25.
Poglej Laurent Cassegrain in 25. april
31. avgust
31.
Poglej Laurent Cassegrain in 31. avgust