Kazalo
53 odnosi: Antependij, Šentjakob v Rožu, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šenturška gora, Šentvid ob Glini, Šentvid ob Glini (okraj), Štalenska gora, Benediktinski samostan svetega Pavla, Boj za severno mejo, Breže, Celovško polje, Celovec, Cinabarit, Edikula, Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Glodnica, Gosposvetsko polje, Grad Ostrovica, Halštatska kultura, Kamen v Podjuni, Karavanke, Kelti, Koroška (zvezna dežela), Kosezi, Kralj Matjaž, Krištofova Gora, Krka, Avstrija (kraj), Labotska dolina, Marijino Celje, Marjeta Antiohijska, Matija Korvin, Mežiška dolina, Mostič, Nemščina, Otmanje, Pietà, Prižnica, Razpelo, Rimsko cesarstvo, Romanje, Sele, Avstrija, Slovenščina, Sveta Barbara, Sveti Jakob, Sveti Krištof, Sveti Lovrenc, Sveti Pavel, Sveti Peter, Svinec, Avstrija, Tabernakelj, ... Razširi indeks (3 več) »
Antependij
Antependij je poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize ali bogato vezena tkanina (oltarno pregrinjalo) prednje strani oltarja.
Poglej Krištofova Gora in Antependij
Šentjakob v Rožu
Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Krištofova Gora in Šentjakob v Rožu
Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.
Poglej Krištofova Gora in Šentjurij ob Dolgem jezeru
Šenturška gora
Šenturška gora (Ulrichsberg), pred časom imenovana tudi Kernberg in Kärntner Berg, je gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Krištofova Gora in Šenturška gora
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Krištofova Gora in Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini (okraj)
Okraj Šentvid ob Glini (nemško Bezirk St. Veit an der Glan) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.
Poglej Krištofova Gora in Šentvid ob Glini (okraj)
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Krištofova Gora in Štalenska gora
Benediktinski samostan svetega Pavla
Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.
Poglej Krištofova Gora in Benediktinski samostan svetega Pavla
Boj za severno mejo
Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).
Poglej Krištofova Gora in Boj za severno mejo
Breže
Breže so obcestna vas v Občini Ribnica.
Poglej Krištofova Gora in Breže
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Krištofova Gora in Celovško polje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Krištofova Gora in Celovec
Cinabarit
Cinabarít (grško kinnabari - rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v 2.
Poglej Krištofova Gora in Cinabarit
Edikula
V antični rimski religiji, edikula pomeni majhno svetišče.
Poglej Krištofova Gora in Edikula
Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem
Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942, ki je izšla pod izvirnim nemškim naslovom Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, je enciklopedijsko delo koroško slovenskih izdajateljev Katje Sturm-Schnabl in Bojana-Ilije Schnabla.
Poglej Krištofova Gora in Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem
Glodnica
Farovž v Glodnici Župnijska cerkev Sv. Marjete v Glodnici Glodniška dolina Srednjeveška cerkev na ''Blatniškem prelazu'' Glodnica (nemško Glödnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovanov v 6.-8.
Poglej Krištofova Gora in Glodnica
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Krištofova Gora in Gosposvetsko polje
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Poglej Krištofova Gora in Grad Ostrovica
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Krištofova Gora in Halštatska kultura
Kamen v Podjuni
proštija Kamen v Podjuni metanje kržejev v Kamnu v Podjuni Kamen v Podjuni (nemško: Stein im Jauntal) je dvojezična, slovensko-nemška oz.
Poglej Krištofova Gora in Kamen v Podjuni
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Krištofova Gora in Karavanke
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Krištofova Gora in Kelti
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Krištofova Gora in Koroška (zvezna dežela)
Kosezi
Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.
Poglej Krištofova Gora in Kosezi
Kralj Matjaž
Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' Kralj Matjaž (tudi Matiaš) je osrednji junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji, čeprav z zgodovinsko netočnim poimenovanjem z imenom Matjaž.
Poglej Krištofova Gora in Kralj Matjaž
Krištofova Gora
Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Krištofova Gora in Krištofova Gora
Krka, Avstrija (kraj)
Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).
Poglej Krištofova Gora in Krka, Avstrija (kraj)
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Krištofova Gora in Labotska dolina
Marijino Celje
Marijino Celje je lahko.
Poglej Krištofova Gora in Marijino Celje
Marjeta Antiohijska
Marjeta Antiohijska, tudi Margareta Antiohijska ali kar sveta Marjeta (slovenski pomen imena Biserka), devica, mučenka, na Vzhodu znana kot Sveta Marina Velika (Ἁγία Μαρίνα).
Poglej Krištofova Gora in Marjeta Antiohijska
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Krištofova Gora in Matija Korvin
Mežiška dolina
HE Polena, Mežica. Mežiška dolina je pokrajina ob reki Meži na Koroškem.
Poglej Krištofova Gora in Mežiška dolina
Mostič
Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.
Poglej Krištofova Gora in Mostič
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Krištofova Gora in Nemščina
Otmanje
Gradič Otmanje Aleja do gradu Otmanje Gradič Otmanje (nemško Schloss Otmanach) leži na južnem vznožju Štalenske gore v enako imenovani občini Štalenska gora v osrednjem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Krištofova Gora in Otmanje
Pietà
Pietà ('pomilovanje', 'sočutje') je v krščanski umetnosti predmet, ki prikazuje Devico Marijo, ki ziblje mrtvo Jezusovo telo, najpogosteje ga najdemo v kiparstvu.
Poglej Krištofova Gora in Pietà
Prižnica
cerkvi sv. Trojice v Ljubljani Prížnica tudi kancel (zastarelo: léca) (lat. cancellus 'pregraja') je poseben del cerkve, kjer duhovnik vernikom podaja pridigo.
Poglej Krištofova Gora in Prižnica
Razpelo
Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.
Poglej Krištofova Gora in Razpelo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Krištofova Gora in Rimsko cesarstvo
Romanje
Romanje (iz italijanske besede Roma, Rim) pomeni potovanje v versko pomemben kraj.
Poglej Krištofova Gora in Romanje
Sele, Avstrija
Sele so občina v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem ob meji s Slovenijo.
Poglej Krištofova Gora in Sele, Avstrija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Krištofova Gora in Slovenščina
Sveta Barbara
Sveta Barbara, krščanska mučenka in svetnica, * 3. stoletje, Nikomedija, † 4. december 306, Nikomedija.
Poglej Krištofova Gora in Sveta Barbara
Sveti Jakob
Mučeništvo svetega Jakoba Velikega, Albrecht Dürer. Jakob Veliki (tudi Jakob Starejši ali Jakob Zebedejev) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * Betsajda, Galileja; † Jeruzalem, leta 44 (ali 42).
Poglej Krištofova Gora in Sveti Jakob
Sveti Krištof
Sveti Krištof nosi Kristusa Sveti Krištof, svetnik in mučenec, 3.
Poglej Krištofova Gora in Sveti Krištof
Sveti Lovrenc
Sveti Lovrenc, tudi Lovrenc Rimski (Laurentius, pomeni "lovorov venec") (živel približno 225–258), je bil eden izmed sedmih diakonov rimske Cerkve, ki je služil papežu Sikstu II in je bil mučen med vladavino rimskega cesarja Valerijana.
Poglej Krištofova Gora in Sveti Lovrenc
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Poglej Krištofova Gora in Sveti Pavel
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Krištofova Gora in Sveti Peter
Svinec, Avstrija
Položaj občine v okraju Svinec (PDF; 146 kB), abgerufen 27.
Poglej Krištofova Gora in Svinec, Avstrija
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Krištofova Gora in Tabernakelj
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Poglej Krištofova Gora in Triglav
Uršlja gora
Uršlja gora ali Plešivec (1699 metrov) je najvzhodnejši karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem.
Poglej Krištofova Gora in Uršlja gora
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Krištofova Gora in 1880