Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Kraljevina Srbija (1882–1918)

Index Kraljevina Srbija (1882–1918)

Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.

23 odnosi: Aleksander I. Obrenović, Balkansko bojišče, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Druga balkanska vojna, Habsburžani, Karadžordževiči, Kralj, Kraljevina Srbija (1882–1918), Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Obrenovići, Peter I. Karađorđević, Prestol, Prva balkanska vojna, Prva svetovna vojna, Solunska fronta, Srbščina, Srbija, Vladarska rodbina, 1. december, 1882, 1889, 1903, 1918.

Aleksander I. Obrenović

Aleksander I. ali Aleksander Obrenović, srbski kralj, * 14. avgust 1876, Beograd, Kraljevina Srbija, † 11. junij 1903, Beograd, Srbija.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Aleksander I. Obrenović · Poglej več »

Balkansko bojišče

Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Balkansko bojišče · Poglej več »

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »

Druga balkanska vojna

Druga balkanska vojna je bil kratek vojaški spopad med nekdanjimi zavezniki iz prve balkanske vojne, in sicer med Bolgarijo na eni strani in Grčijo ter Srbijo na drugi strani.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Druga balkanska vojna · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Habsburžani · Poglej več »

Karadžordževiči

Rodbina Karadžordževič (srbska cirilica Карађорђевић, pl. Карађорђевићи, Karađorđevići) je srbska vladarska rodbina, ki jo je ustanovil Karađorđe Petrović (1867–1817) veliki vožd Srbije med prvo srbsko vstajo 1804–1813.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Karadžordževiči · Poglej več »

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Kralj · Poglej več »

Kraljevina Srbija (1882–1918)

Kraljevina Srbija je nekdanja kraljevina na področju današnje Srbije, ki je bila ustanovljena leta 1882, ko je bil takratni knez Srbije, Milan Obrenović, povzdignjen v kralja s privoljenjem Habsburžanov.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Kraljevina Srbija (1882–1918) · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Obrenovići

Obrenovići (srbsko Обрeновићи, Obrenovići) so bili srbska dinastija, ki je v vladala v Srbiji od leta 1815 do 1842 in ponovno od leta 1858 do 1903.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Obrenovići · Poglej več »

Peter I. Karađorđević

Peter Karađorđević - "Zedinitelj", kralj Srbije, kasneje kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, * 29. junij 1844, Beograd, † 16. avgust 1921, Beograd.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Peter I. Karađorđević · Poglej več »

Prestol

Ivana IV. Prestol je uradni sedež, na katerem sedi monarh ob ceremonijah ali državniških dogodkih.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Prestol · Poglej več »

Prva balkanska vojna

Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Prva balkanska vojna · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Solunska fronta

Solunska fronta je poimenovanje za zavezniško fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Solunska fronta · Poglej več »

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Srbščina · Poglej več »

Srbija

Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Srbija · Poglej več »

Vladarska rodbina

Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in Vladarska rodbina · Poglej več »

1. december

1.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in 1. december · Poglej več »

1882

1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in 1882 · Poglej več »

1889

1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in 1889 · Poglej več »

1903

1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in 1903 · Poglej več »

1918

1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Kraljevina Srbija (1882–1918) in 1918 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Kneževina Srbija, Kraljevina Srbija.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »