Kazalo
31 odnosi: Amarnska pisma, Amenemhet III., Amenemhet IV., Anatolija, Arheologija, Biblos, Bronasta doba, Delta Nila, Eksonim in endonim, Epigrafika, Feničanska abeceda, Fenicija, Grobni pridatek, Hetiti, Hieroglif, Hiksi, Hipogej, Kolonada, Kreta, Libanon, Mastaba, Mezopotamija, Mitani, Ramzes II., Relief (umetnost), Sarkofag, Srednje egipčansko kraljestvo, Stari Egipt, Staro egipčansko kraljestvo, Strabon, Zemeljski plaz.
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Amarnska pisma
Amenemhet III.
Amenemhet III. je bil faraon iz egipčanske Dvanajste dinastije, ki je vladal od okoli 1860 pr.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Amenemhet III.
Amenemhet IV.
Amenemhet IV. je bil sedmi in predzadnji faraon Dvanajste egipčanske dinastije (okoli 1990–1800 pr. n. št.) poznega Srednjega kraljestva (okoli 2050–1710 pr. n. št.). Vladal je več kot devet let v poznem 19.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Amenemhet IV.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Anatolija
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Arheologija
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Biblos
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Bronasta doba
Delta Nila
Delta Nila (arabsko: دلتا النيل Delta n-Nīl ali preprosto الدلتا ed-Delta) je rečna delta v severnem Egiptu (Spodnji Egipt), kjer se reka Nil razveja in odteče v Sredozemsko morje.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Delta Nila
Eksonim in endonim
Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu delimo na endonime in eksonime.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Eksonim in endonim
Epigrafika
Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Epigrafika
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Feničanska abeceda
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Fenicija
Grobni pridatek
Grobni pridatki (arheologija in antropologija) so predmeti pokopani skupaj s pokojnikom.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Grobni pridatek
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Hetiti
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Hieroglif
Hiksi
Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Hiksi
Hipogej
Hipogej (hypogaeum - dobesedno pomeni 'pod zemljo', iz grške hypo (pod) in gaia (mati zemlja ali boginja zemlje)) je podzemni tempelj ali grobnica.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Hipogej
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Kolonada
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Kreta
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Libanon
Mastaba
Mastaba ('mɑːstɑːbɑː ali ma:'sta:ba) ali '"pr-djt'" (pomeni »hiša za večnost«) je vrsta starodavne egipčanske grobnice v obliki pravokotne strukture z navznoter nagnjenimi stranicami in ravno zgornjo površino, zgrajeno iz blatne opeke (iz reke Nil) ali kamna nad površino terena in grobnimi prostori pod zemljo.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Mastaba
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Mezopotamija
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Mitani
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Ramzes II.
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Relief (umetnost)
Sarkofag
Vipavi Sarkofag je škatlasta pogrebna krsta za truplo, najpogosteje izklesana iz kamna in stoji nad zemljo, lahko pa je tudi zakopana.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Sarkofag
Srednje egipčansko kraljestvo
Srednje egipčansko kraljestvo ali krajše Srednje kraljestvo je nastalo po ponovni združitvi Egipta okoli leta 2050 pr.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Srednje egipčansko kraljestvo
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Stari Egipt
Staro egipčansko kraljestvo
Staro egipčansko kraljestvo je obdobje v 3.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Staro egipčansko kraljestvo
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Strabon
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Kraljeva nekropola, Biblos in Zemeljski plaz