Kazalo
59 odnosi: Aleksander Danilovič Menšikov, Aleksej Ruski, Andrusovsko premirje, Štefan Báthory, Švedska, Čigirin, Belorusija, Beneška republika, Bitka pri Poltavi, Bogdan Hmelnicki, Brestlitovska unija, Danilo Apostol, Desnobrežna Ukrajina, Dneper, Drugo obleganje Dunaja, Ejalet, Gluhov, Hadjaški sporazum, Harač, Islam III. Geraj, Ivan II. Poljski, Ivan Mazepa, Ivan Vihovski, Janičar, Karel XII. Švedski, Karlovški mir, Katarina Velika, Katolištvo, Kijev, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Kozaki, Kraljevina Poljska, Krimski kanat, Levobrežna Ukrajina, Magdeburške pravice, Osmansko cesarstvo, Perejaslavski sporazum, Peter Veliki, Poljščina, Protestantizem, Republika obeh narodov, Ruščina, Rusija, Ruski imperij, Rusko carstvo, Sandžak, Solovecki samostan, Stanislav Leščinski, Toronto, ... Razširi indeks (9 več) »
Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksander Danilovič Menšikov (Александр Данилович Меншиков), ruski knez, državnik, maršal, admiral, zaupnik carja Petra Velikega in cesarice Katarine I., * 16. november 1673, Moskva, † 23. november (12. november, ruski koledar) 1729, Berjozovo, Tobolska gubernija.
Poglej Kozaški hetmanat in Aleksander Danilovič Menšikov
Aleksej Ruski
Aleksej Ruski oziroma Aleksej Mihajlovič (Алексей Михайлович), ruski car, * 29. marec (19. marec, ruski koledar) 1629, Moskva, † 8. februar (29. januar) 1676, Moskva.
Poglej Kozaški hetmanat in Aleksej Ruski
Andrusovsko premirje
Andrusovsko premirje (poljsko Rozejm w Andruszowie, rusko Андрусовское перемирие, Andrusovskoje peremirje), znano tudi kot Andrusovski sporazum, je bil sporazum o trinajst in pol letnem premirju, podpisan leta 1667 med Ruskim carstvom in poljsko-litovske Republiko obeh narodov.
Poglej Kozaški hetmanat in Andrusovsko premirje
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Kozaški hetmanat in Štefan Báthory
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Kozaški hetmanat in Švedska
Čigirin
Čigirin (ukrajinsko Чигири́н, Čigirín, rusko Чигири́н, Čigirin, poljsko Czehryń, turško Çigirin ali Çehrin) je mesto v Čerkaški oblasti v osrednji Ukrajini.
Poglej Kozaški hetmanat in Čigirin
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Kozaški hetmanat in Belorusija
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Kozaški hetmanat in Beneška republika
Bitka pri Poltavi
Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.
Poglej Kozaški hetmanat in Bitka pri Poltavi
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Kozaški hetmanat in Bogdan Hmelnicki
Brestlitovska unija
Brestlitovska unija (belorusko: Брэсцкая унія, Берасьцейская унія, ukrajinsko: Берестейська унія, in poljsko: Unia brzeska) je bila odločitev v letih 1595–1596, ki jo je napravila Kijevsko-Halička metropolija, da bo pretrgala odnose s carigrajskim patriarhatom in priznala oblast rimskega papeža, da bi se izognila nadvladi na novo nastalega moskovskega patriarhata.
Poglej Kozaški hetmanat in Brestlitovska unija
Danilo Apostol
Danilo Apostol (ukrajinsko Данило Апостол, Danilo Apostol, rusko Данила Апостол, Danila Apostol, rumunsko Dănilă Apostol) je bil od leta 1727 do 1734 hetman Zaporoške vojske, * 1654, Veliki Soročinci, Mirgorodski polk, Kozaški hetmanat † 1734, Veliki Soročinci, Mirgorodski polk, Kozaški hetmanat.
Poglej Kozaški hetmanat in Danilo Apostol
Desnobrežna Ukrajina
Desnobrežna Ukrajina Desnobrežna Ukrajina (ukrajinsko Правобережна Україна, Pravoberežna Ukrajina; rusko Правобережная Украина, Pravoberežnaja Ukraina; poljsko Prawobrzeżna Ukraina, slovaško Pravobrežná Ukrajina, madžarsko Jobb parti Ukrajna) je zgodovinsko in geografsko ime dela sedanje Ukrajine na desnem (zahodnem) bregu reke Dneper, ki ustreza sodobnim Viniški, Žitomirski, Kirovogradski oblasti, pa tudi zahodnim delom Kijeva in Čerkasa.
Poglej Kozaški hetmanat in Desnobrežna Ukrajina
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Kozaški hetmanat in Dneper
Drugo obleganje Dunaja
Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.
Poglej Kozaški hetmanat in Drugo obleganje Dunaja
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Poglej Kozaški hetmanat in Ejalet
Gluhov
Gluhov ima več pomenov.
Poglej Kozaški hetmanat in Gluhov
Hadjaški sporazum
Hadjaški sporazum (poljsko ugoda hadziacka, ukrajinsko гадяцький договір, gadjackij dogovir) je bil sporazum, ki so ga 16.
Poglej Kozaški hetmanat in Hadjaški sporazum
Harač
Harač (arabsko خراج, haradž, turško haraç, harač) je bil vrsta davka na kmetijsko zemljišče in njegove pridelke, ki je temeljil na islamskem pravu.
Poglej Kozaški hetmanat in Harač
Islam III. Geraj
Islam III.
Poglej Kozaški hetmanat in Islam III. Geraj
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Kozaški hetmanat in Ivan II. Poljski
Ivan Mazepa
Ivan Stepanovič Mazepa (ukrajinsko in rusko Іван Степанович Мазепа, Ivan Stepanovič Mazepa, poljsko Jan Mazepa Kołodyński)Katchanovski, Ivan; Kohut, Zenon Eugene; Nebesio, Bohdan Y.; Yurkevich, Myroslav (2013).
Poglej Kozaški hetmanat in Ivan Mazepa
Ivan Vihovski
Ivan Vihovski (ukrajinsko Іван Виговський, Ivan Vigovskij, poljsko Iwan/Jan Wyhowski) je bil med rusko-poljsko vojno (1654–1667) od leta 1657 do 1659 hetman Zaporoških kozakov, * neznano, Vyhiv, Republika obeh narodov, † 16. marec 1664, Korsun-Ševčenkivski, Kozaški hetmanat.
Poglej Kozaški hetmanat in Ivan Vihovski
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Kozaški hetmanat in Janičar
Karel XII. Švedski
Karel XII.
Poglej Kozaški hetmanat in Karel XII. Švedski
Karlovški mir
Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.
Poglej Kozaški hetmanat in Karlovški mir
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Kozaški hetmanat in Katarina Velika
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Kozaški hetmanat in Katolištvo
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Kozaški hetmanat in Kijev
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Kozaški hetmanat in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Kozaški hetmanat in Kneževina Transilvanija
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Kozaški hetmanat in Kozaki
Kraljevina Poljska
Kraljevina Poljska (Królestwo Polskie; latinsko Regnum Poloniae) se lahko nanaša na.
Poglej Kozaški hetmanat in Kraljevina Poljska
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Kozaški hetmanat in Krimski kanat
Levobrežna Ukrajina
Levobrežna Ukrajina Levobrežna Ukrajina (ukrajinsko Лівобережна Україна, Livoberežna Ukrajina; rusko Левобережная Украина, Levoberežnaja Ukraina; poljsko Lewobrzeżna Ukraina) je zgodovinsko ime dela Ukrajine na levem (vzhodnem) bregu reke Dneper, ki je obsegal sodobno Černigovsko in Poltavsko regijo in vzhodne dele Kijevske in Čerkaške oblasti.
Poglej Kozaški hetmanat in Levobrežna Ukrajina
Magdeburške pravice
Krakovski lokacijski privilegij, napisan v latinščini (1257). Fragment »Privilegija Mestu Polocku na Magdeburške pravice« (''Привиле Месту Полоцкому на право Магдебоское''«) (1498). Stara Magdeburška mestna hiša, 2012 Magdeburške pravice ali Magdeburški zakon je bil seznam mestnih privilegijev, ki ga je objavil sveti rimski cesar Oton I.
Poglej Kozaški hetmanat in Magdeburške pravice
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Kozaški hetmanat in Osmansko cesarstvo
Perejaslavski sporazum
Perejaslavski zbor (ukrajinsko Перея́славська рáда, Pereyáslavs’ka ráda, rusko Переясла́вская рáда Perejaslávskaja ráda) je bil uradno srečanje predstavnikov Ruskega carstva in zaporoških kozakov.
Poglej Kozaški hetmanat in Perejaslavski sporazum
Peter Veliki
Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.
Poglej Kozaški hetmanat in Peter Veliki
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Kozaški hetmanat in Poljščina
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Kozaški hetmanat in Protestantizem
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Kozaški hetmanat in Republika obeh narodov
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Kozaški hetmanat in Ruščina
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Kozaški hetmanat in Rusija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Kozaški hetmanat in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Kozaški hetmanat in Rusko carstvo
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Kozaški hetmanat in Sandžak
Solovecki samostan
Solovecki samostan (rusko Солове́цкий монасты́рь, IPA) je utrjen samostan na Soloveckih otokih v Belem morju v severni Rusiji.
Poglej Kozaški hetmanat in Solovecki samostan
Stanislav Leščinski
Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23.
Poglej Kozaški hetmanat in Stanislav Leščinski
Toronto
Satelitski posnetek mesta Toronto (2.732.000 prebivalcev) je glavno mesto province Ontario in je največje mesto v Kanadi.
Poglej Kozaški hetmanat in Toronto
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Kozaški hetmanat in Ukrajina
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Kozaški hetmanat in Ukrajinščina
Uničenje Baturina
Uničenje Baturina (ukrajinsko Захоплення Батурина, osvojitev Baturina, rusko Взятие Батурина, zavzetje Baturina) 1-2.
Poglej Kozaški hetmanat in Uničenje Baturina
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Kozaški hetmanat in Vazal
Velika litovska kneževina
Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).
Poglej Kozaški hetmanat in Velika litovska kneževina
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Kozaški hetmanat in Velika severna vojna
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Kozaški hetmanat in Vlaška
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Kozaški hetmanat in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Kozaški hetmanat in Zaporoška Seč