Hitreje kot brskalnik!
86 odnosi: Aarhus, Amager, Amsterdam, Apnenec, Švedska, Øresund, Øresundski most, Baltsko morje, Børsen, Bernard Montgomery, Bertel Thorvaldsen, Danci, Danska, Danska zlata doba, De iure - de facto, Druga svetovna vojna, Friderik V. Danski, Friderikova cerkev, Gefionin vodnjak, Glavno mesto, Grad Rosenborg, Hans Christian Andersen, Hansa, Horatio Nelson, Kalmarska unija, Kamena doba, Karel X. Gustav Švedski, Köppnova podnebna klasifikacija, Københavnska mestna hiša, Københavnska stolnica, Københavnski požar (1728), Kijev, Kolo (prevozno sredstvo), Kraljevo dansko gledališče, Kremen, Kristijan I. Danski, Kristijan II. Danski, Kristijan III. Danski, Kristijan IV. Danski, Kuga, Ledena doba, Lund, Mala morska deklica (kip), Malmö, Margareta I. Danska, Marseille, Mesto, Morena, Niels Henrik David Bohr, Nova Carlsbergova gliptoteka, ..., Nyhavn, Občina, Obrambni jarek, Obzidje, Odense, Palača Amalienborg, Palača Charlottenborg, Palača Frideriksborg, Palača Kristijansborg, Papež Sikst IV., Papež Urban III., Peking, Požar, Prelom (geologija), Prva svetovna vojna, Reformacija, Regalije, Renesansa, Reykjavik, Rokoko, Rundetaarn, Søren Kierkegaard, Severno morje, Skandinavija, Skandinavske države, Sled, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Stockholm, The Daily Telegraph, Thorvaldsenov muzej, Tivoli, København, Tretji rajh, Univerza v Københavnu, Vikingi, Zelandija. Razširi indeks (36 več) »
Aarhus
Aarhus (uradno črkovano Århus od leta 1948 do 1. januarja 2011) je drugo največje mesto na Danskem in sedež občine Aarhus.
Novo!!: København in Aarhus · Poglej več »
Amager
Amager (ali, zlasti med starejšimi govorci) v Øresundu je najgosteje poseljen otok na Danskem z več kot 216.000 prebivalci (januar 2022).
Novo!!: København in Amager · Poglej več »
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Novo!!: København in Amsterdam · Poglej več »
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Novo!!: København in Apnenec · Poglej več »
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Novo!!: København in Švedska · Poglej več »
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov. Na najožji točki med Helsingørjem na Danskem in Helsingborgom na Švedskem je širok 4 kilometre. Øresund je skupaj s prelivoma Veliki Belt (Storebælt) in Mali Belt (Lillebælt) in Kielskim prekopom ena od štirih plovnih poti, ki povezujejo Baltsko morje z Atlantskim oceanom preko Kattegata, Skagerraka in Severnega morja; zaradi tega je ena najbolj obremenjenih vodnih poti na svetu. 1. julija 2000 sta danska kraljica Margareta II. in švedski kralj Karl XVI. Gustav predala v promet Øresundski most, ki povezuje København in Malmö, dvonacionalno metropolitansko območje s skoraj 4 milijoni prebivalcev. Øresund je geološko mlada ožina, ki je nastala pred 8500–8000 leti kot posledica dviga morske gladine. Prej je bilo jezero Ancylus, sladkovodno telo v Baltskem bazenu, povezano z morjem izključno prek Velikega Belta. Vdor slane vode preko Øresunda je zaznamoval začetek modernega Baltskega morja kot telesa slane vode.
Novo!!: København in Øresund · Poglej več »
Øresundski most
Øresundski most (skupno uradno ime Øresundsbron) je kombinacija viadukta in predora ter železniške in cestne povezave, ki prečka ožino Øresund med Dansko in Švedsko, v skupni dolžini 16,4 km.
Novo!!: København in Øresundski most · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: København in Baltsko morje · Poglej več »
Børsen
Børsen (dansko za 'borza'), znana tudi kot Børsbygningen (Stavba borze), je borza iz 17.
Novo!!: København in Børsen · Poglej več »
Bernard Montgomery
Bernard Law Montgomery, *17. november 1887, Kennington, Združeno kraljestvo, † 24. marec 1976, Alton.
Novo!!: København in Bernard Montgomery · Poglej več »
Bertel Thorvaldsen
Bertel Thorvaldsen (19. november 1770 – 24. marec 1844) je bil danski in islandski kipar in medaljer mednarodne slave, ki je večino svojega življenja (1797–1838) preživel v Italiji.
Novo!!: København in Bertel Thorvaldsen · Poglej več »
Danci
Danci so skandinavski (severnogermanski) narod, ki živi na področju Danske, Ferskih otokov in Grenlandije; večja manjšina je v Nemčiji.
Novo!!: København in Danci · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: København in Danska · Poglej več »
Danska zlata doba
Christoffer Wilhelm Eckersberg, ''Ženska pred ogledalom'', 1841. Francoski neoklasicizem, spremenjen v bidermajer slog. Danska zlata doba (Den danske guldalder) zajema obdobje izjemne ustvarjalne produkcije na Danskem, zlasti v prvi polovici 19.
Novo!!: København in Danska zlata doba · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: København in De iure - de facto · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: København in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Friderik V. Danski
Friderik V., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 31. marec 1723, Kopenhagen, † 14. januar 1766, palača Christiansborg, Kopenhagen Friderik V. se ni dosti zanimal za vladanje, a po zaslugi njegovih ministrov velja njegovo obdobje vladanja za čas vsestranskega napredka.
Novo!!: København in Friderik V. Danski · Poglej več »
Friderikova cerkev
Friderikova cerkev (Frederiks Kirke), popularno znana kot Marmorna cerkev (Marmorkirken) zaradi svoje rokokojske arhitekture, je evangeličansko-luteranska cerkev v Københavnu na Danskem.
Novo!!: København in Friderikova cerkev · Poglej več »
Gefionin vodnjak
Gefionin vodnjak (Gefionspringvandet) je velik vodnjak ob pristanišču v Københavnu na Danskem.
Novo!!: København in Gefionin vodnjak · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: København in Glavno mesto · Poglej več »
Grad Rosenborg
Grad Rosenborg (Rosenborg Slot) je renesančni grad v Københavnu na Danskem.
Novo!!: København in Grad Rosenborg · Poglej več »
Hans Christian Andersen
Portret znanega pravljičarja Hans Christian Andersen, danski pisatelj in pesnik, * 2. april 1805, Odense, † 4. avgust 1875, København.
Novo!!: København in Hans Christian Andersen · Poglej več »
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Novo!!: København in Hansa · Poglej več »
Horatio Nelson
Horatio Nelson (naslovi: vojvoda Bronte, baron Nilski in Burnhamsko-Thorpski), angleški admiral, * 1758, Burnham Thorpe (Norfolk, Anglija), † 1805, bitka pri Trafalgarju.
Novo!!: København in Horatio Nelson · Poglej več »
Kalmarska unija
Kalmarska unija (dansko, norveško in) je bila skandinavska personalna unija ki je od leta 1397 do 1523 pod eno krono združevala tri kraljestva: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško in njene prekomorske posesti (Islandija, Grenlandija, Ferski otoki in Severni otoki).
Novo!!: København in Kalmarska unija · Poglej več »
Kamena doba
Kamena doba (pred 6 milijoni let - 6000 pr. n. št.) je obdobje prazgodovine, v kateri so ljudje svoja orodja izdelovali predvsem iz kamna (najpogosteje kremena).
Novo!!: København in Kamena doba · Poglej več »
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Novo!!: København in Karel X. Gustav Švedski · Poglej več »
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Novo!!: København in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »
Københavnska mestna hiša
Københavnska mestna hiša (Københavns Rådhus) je sedež mestnega sveta Københavna in tudi župana občine København na Danskem.
Novo!!: København in Københavnska mestna hiša · Poglej več »
Københavnska stolnica
Københavnska stolnica ali Cerkev Naše Gospe Vor Frue Kirke je stolnica v Københavnu.
Novo!!: København in Københavnska stolnica · Poglej več »
Københavnski požar (1728)
Požar v Kopenhagnu leta 1728 je bil največji požar v zgodovini Københavna na Danskem.
Novo!!: København in Københavnski požar (1728) · Poglej več »
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Novo!!: København in Kijev · Poglej več »
Kolo (prevozno sredstvo)
2007. Veliko koles različnih tipov in velikosti v Buenos Airesu. Rog Kolo (tudi dvókoló ali bicíkel) je prevozno sredstvo brez lastnega pogona.
Novo!!: København in Kolo (prevozno sredstvo) · Poglej več »
Kraljevo dansko gledališče
Kraljevo dansko gledališče (Det Kongelige Teater) je nacionalna danska ustanova za uprizoritvene umetnosti in ime, ki se uporablja za sklicevanje na njegovo staro namensko zgrajeno stavbo iz leta 1874, ki stoji na Kongens Nytorv v Københavnu.
Novo!!: København in Kraljevo dansko gledališče · Poglej več »
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Novo!!: København in Kremen · Poglej več »
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Novo!!: København in Kristijan I. Danski · Poglej več »
Kristijan II. Danski
Kristijan II., vladar skandinavske Kalmarske unije, * 1. julij 1481, grad Nyborg, Danska, † 25. januar 1559, grad Kalundborg (kot zapornik), Danska.
Novo!!: København in Kristijan II. Danski · Poglej več »
Kristijan III. Danski
Kristijan III., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 12. avgust 1503, grad Gottorf v Schleswigu, † 1. januar 1559, Kolding.
Novo!!: København in Kristijan III. Danski · Poglej več »
Kristijan IV. Danski
Kristijan IV., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 12. april 1577, Hillerød, † 28. februar 1648, Kopenhagen.
Novo!!: København in Kristijan IV. Danski · Poglej več »
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Novo!!: København in Kuga · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: København in Ledena doba · Poglej več »
Lund
Lund je mesto in sedež istoimenske občine v pokrajini Skanija (Skåne) na skrajnem jugu Švedske.
Novo!!: København in Lund · Poglej več »
Mala morska deklica (kip)
Mala morska deklica (Den lille Havfrue) je bronasti kip Edvarda Eriksena, ki prikazuje morsko deklico, ki postaja človek.
Novo!!: København in Mala morska deklica (kip) · Poglej več »
Malmö
Malmö (IPA) je tretje največje mesto na Švedskem.
Novo!!: København in Malmö · Poglej več »
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Novo!!: København in Margareta I. Danska · Poglej več »
Marseille
Marseille, 1575 Marseille je glavno mesto in občina jugovzhodne francoske regije Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Novo!!: København in Marseille · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: København in Mesto · Poglej več »
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Novo!!: København in Morena · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: København in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Nova Carlsbergova gliptoteka
Nova Carlsbergova Glyptoteka (dansko Ny Carlsberg Glyptotek; ny pomeni 'novo' v danščini; 'Glyptotek' izvira iz grškega korena glyphein, izrezljati, in theke, prostor za shranjevanje), splošno znana kot Glyptoteket, je umetnostni muzej v Københavnu na Danskem.
Novo!!: København in Nova Carlsbergova gliptoteka · Poglej več »
Nyhavn
Nyhavn (novo pristanišče) je obrežje, kanal in zabaviščno okrožje iz 17.
Novo!!: København in Nyhavn · Poglej več »
Občina
Slovenske občine, stanje od maja 2006 naprej. Vir podatkov: GURS Óbčina je osnovna lokalna skupnost, ki v okviru zakonodaje samostojno ureja svoje zadeve in izvaja določene zakonske predpise in naloge na področjih, ki so ji dodeljeni.
Novo!!: København in Občina · Poglej več »
Obrambni jarek
Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.
Novo!!: København in Obrambni jarek · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: København in Obzidje · Poglej več »
Odense
Odense je tretje največje mesto na Danskem (za Københavnom in Aarhusom) in največje mesto na otoku Funen.
Novo!!: København in Odense · Poglej več »
Palača Amalienborg
Palača Amalienborg v Københavnu je uradna rezidenca danske kraljeve družine.
Novo!!: København in Palača Amalienborg · Poglej več »
Palača Charlottenborg
Palača Charlottenborg (Charlottenborg Slot) je velik mestni dvorec na vogalu ulic Kongens Nytorv in Nyhavn v Københavnu na Danskem.
Novo!!: København in Palača Charlottenborg · Poglej več »
Palača Frideriksborg
Palača Frederiksborg (Frederiksborg Slot) je kompleks palač v Hillerødu na Danskem.
Novo!!: København in Palača Frideriksborg · Poglej več »
Palača Kristijansborg
Palača Kristijansborg (Christiansborg Slot) je palača in vladna stavba na otočku Slotsholmen v središču Københavna na Danskem.
Novo!!: København in Palača Kristijansborg · Poglej več »
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Novo!!: København in Papež Sikst IV. · Poglej več »
Papež Urban III.
Papež Urban III. (rojen kot Uberto Crivelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1120, Cuggiono (Milano, Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo; † 20. oktober 1187 Ferrara (Emilija-Romanja, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: København in Papež Urban III. · Poglej več »
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: København in Peking · Poglej več »
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Novo!!: København in Požar · Poglej več »
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Novo!!: København in Prelom (geologija) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: København in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Novo!!: København in Reformacija · Poglej več »
Regalije
Regalije je latinska beseda plurale tantum, ki ima različne pomene.
Novo!!: København in Regalije · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: København in Renesansa · Poglej več »
Reykjavik
Reykjavik je glavno mesto Islandije, z okrog 120.000 prebivalci njeno največje mesto in hkrati najbolj severno ležeča prestolnica na svetu.
Novo!!: København in Reykjavik · Poglej več »
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Novo!!: København in Rokoko · Poglej več »
Rundetaarn
Rundetaarn ali Rundetårn (slovensko Okrogli stolp) je okrogel stolp iz 17.
Novo!!: København in Rundetaarn · Poglej več »
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Novo!!: København in Søren Kierkegaard · Poglej več »
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Novo!!: København in Severno morje · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: København in Skandinavija · Poglej več »
Skandinavske države
Države in ozemlja ''Nordijskega sveta'' Skandinavske države so peterica držav Danska, Norveška, Švedska, Finska in Islandija na severu Evrope, natančneje v Skandinaviji.
Novo!!: København in Skandinavske države · Poglej več »
Sled
Slédi so krmne ribe, večinoma pripadajo družini Clupeidae.
Novo!!: København in Sled · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: København in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Novo!!: København in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Novo!!: København in Stockholm · Poglej več »
The Daily Telegraph
The Daily Telegraph je britanski dnevni jutranji časopis, kateraga je junija 1855 ustanovil polkovnik Arthur B. Sleigh kot Daily Telegraph and Courier; trenutno je v lasti David and Frederick Barclay.
Novo!!: København in The Daily Telegraph · Poglej več »
Thorvaldsenov muzej
Thorvaldsenov muzej je muzej za enega umetnika v Københavnu na Danskem, posvečen umetnosti danskega neoklasicističnega kiparja Bertela Thorvaldsena (1770–1844), ki je večino svojega življenja živel in delal v Rimu (1796–1838).
Novo!!: København in Thorvaldsenov muzej · Poglej več »
Tivoli, København
Tivoli, znani tudi kot Vrtovi Tivoli, so zabaviščni park in vrt užitkov v Københavnu na Danskem.
Novo!!: København in Tivoli, København · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: København in Tretji rajh · Poglej več »
Univerza v Københavnu
Univerza v Københavnu je javna univerza v danski prestolnici København.
Novo!!: København in Univerza v Københavnu · Poglej več »
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Novo!!: København in Vikingi · Poglej več »
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Novo!!: København in Zelandija · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kobenhaven, Kobenhavn, Kodanj, Koebenhavn, Kopenhagen, Köbenhavn, Københaven.
