Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Đurađ Branković, Bogo Grafenauer, Celjski grofje, Elizabeta II. Celjska, Friderik III. Habsburški, Habsburžani, Jan Vitovec, Karantanija, Ladislav Hunyadi, Ladislav Posmrtni, Marija Terezija, Matija Korvin, Osmansko cesarstvo, Pribislav, Srednji vek, Ulrik II. Celjski, Varaždin, Zagreb, Zgodovina Slovenije, 1418, 1419, 1456, 1458, 1460, 1490.
Đurađ Branković
Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.
Novo!!: Katarina Branković in Đurađ Branković · Poglej več »
Bogo Grafenauer
Bogo Grafenauer, slovenski zgodovinar, * 16. marec 1916, Ljubljana, † 12. maj 1995, Ljubljana.
Novo!!: Katarina Branković in Bogo Grafenauer · Poglej več »
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Novo!!: Katarina Branković in Celjski grofje · Poglej več »
Elizabeta II. Celjska
Elizabeta II.
Novo!!: Katarina Branković in Elizabeta II. Celjska · Poglej več »
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Novo!!: Katarina Branković in Friderik III. Habsburški · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Katarina Branković in Habsburžani · Poglej več »
Jan Vitovec
Ulrika II. na sredi 15.stoletja, vključno s cerkvenimi fevdi; velike zasluge pri utrjevanju oblasti nad temi ozemlji ima prav vojskovodja Jan Vitovec Jan Vitovec, oziroma Jan Bitovec (v nemških in latinskih virih Witowec, Wittowezc, Wittobecz), husitski borec, vojskovodja Celjskih knezov, kasneje tudi grof Zagorja in ban Slavonije, * neznano, Moravska, † 1468, Hrvaška.
Novo!!: Katarina Branković in Jan Vitovec · Poglej več »
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Novo!!: Katarina Branković in Karantanija · Poglej več »
Ladislav Hunyadi
Ladislav Hunyadi (madžarsko Hunyadi László), ogrski plemič in državnik z domnevno romunskim poreklom, * 1433, † 16. marec 1457.
Novo!!: Katarina Branković in Ladislav Hunyadi · Poglej več »
Ladislav Posmrtni
Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.
Novo!!: Katarina Branković in Ladislav Posmrtni · Poglej več »
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Novo!!: Katarina Branković in Marija Terezija · Poglej več »
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Novo!!: Katarina Branković in Matija Korvin · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Katarina Branković in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Pribislav
Pribislav (v prvih zapisih kot Priwizlaga, Priwizlauga) je bil karantanski knez.
Novo!!: Katarina Branković in Pribislav · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: Katarina Branković in Srednji vek · Poglej več »
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Novo!!: Katarina Branković in Ulrik II. Celjski · Poglej več »
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Novo!!: Katarina Branković in Varaždin · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Katarina Branković in Zagreb · Poglej več »
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Katarina Branković in Zgodovina Slovenije · Poglej več »
1418
1418 (MCDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Katarina Branković in 1418 · Poglej več »
1419
1419 (MCDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Katarina Branković in 1419 · Poglej več »
1456
1456 (MCDLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Katarina Branković in 1456 · Poglej več »
1458
1458 (MCDLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Katarina Branković in 1458 · Poglej več »
1460
1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Katarina Branković in 1460 · Poglej več »
1490
1490 (MCDXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Katarina Branković in 1490 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Kantakuzina Katarina Branković, Katarina Kantakuzen Branković, Katarina Kantakuzin Branković, Katarina Kantakuzina Branković.
