Kazalo
34 odnosi: Asistent, Avstrija, Španci, Španija, Bilbao, Estetika, Glasbena kompozicija, Glasbeni klasicizem, Gledališče, Godalni kvartet, Harmonija, Joseph Haydn, Komorna glasba, Kontrapunkt, Liturgična glasba, Ludwig van Beethoven, Maša, Opera, Pariški glasbeni konservatorij, Pariz, Pljuča, Seznam baskovskih skladateljev, Seznam skladateljev, Simfonija, Skladatelj, Stabat Mater, Violina, Vnetje, Wolfgang Amadeus Mozart, 17. januar, 1806, 1820, 1826, 27. januar.
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Asistent
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Avstrija
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Španci
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Španija
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Bilbao
Estetika
Estetika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem lepega in z vrednotenjem sodb (meril okusa), ki se izjavljajo o lepem.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Estetika
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Glasbena kompozicija
Glasbeni klasicizem
Wolfgang Amadeus Mozart Joseph Haydn Ludwig van Beethoven Klasicízem je glasbeni slog v evropski resni glasbi.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Glasbeni klasicizem
Gledališče
Gledališče Ljubljanski Drami Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Gledališče
Godalni kvartet
Godalni kvartet - od leve proti desni: violina 1, violina 2, viola, violončelo Godalni kvartet je glasbena zasedba, ki sestoji iz štirih godal - najpogosteje dve violini, viola in violončelo.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Godalni kvartet
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Harmonija
Joseph Haydn
Franz Joseph Haydn, avstrijski skladatelj, * 31. marec 1732, Rohrau, Gradiščanska, Avstrija, † 31. maj 1809, Gumpendorf, Dunaj.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Joseph Haydn
Komorna glasba
Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Komorna glasba
Kontrapunkt
Kontrapunkt (latinsko: punctus contra punctum.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Kontrapunkt
Liturgična glasba
Liturgična glasba predstavlja del verskih obredov, ki so tesno povezani s tradicijo.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Liturgična glasba
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Ludwig van Beethoven
Maša
Rimskokatoliška maša v Mariboru Maša je v krščanstvu glavni bogoslužni liturgični obred, ki ga poleg Rimskokatoliške cerkve z določenimi razlikami uporabljajo tudi grkokatoliki, anglikanci in evangeličani.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Maša
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Opera
Pariški glasbeni konservatorij
Gledališče pariškega konservatorija, do leta 1911 sedež ustanove Pariški glasbeni konservatorij (polno sodobno ime: Conservatoire National Supérieur de Musique et de Danse de Paris) je osrednja ustanova, ki prispeva k razvoju glasbe v Franciji in zahodni Evropi nasploh in je ena najpomembnejših umetniških ustanov v Parizu.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Pariški glasbeni konservatorij
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Pariz
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Pljuča
Seznam baskovskih skladateljev
Seznam baskovskih skladateljev.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Seznam baskovskih skladateljev
Seznam skladateljev
Abecedni seznam najbolj znanih in pomembnih skladateljev, razvrščenih po obdobjih.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Seznam skladateljev
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Simfonija
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Skladatelj
Stabat Mater
Stabat Mater je rimskokatoliško besedilo (sekvenca), nastalo v 13. stoletju.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Stabat Mater
Violina
Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Violina
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Vnetje
Wolfgang Amadeus Mozart
Wolfgang Amadeus Mozart (27. januar 17565. december 1791) je bil ploden in vpliven skladatelj klasičnega obdobja.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in Wolfgang Amadeus Mozart
17. januar
17.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in 17. januar
1806
1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in 1806
1820
1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in 1820
1826
1826 (MDCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in 1826
27. januar
27.
Poglej Juan Crisostomo de Arriaga in 27. januar
Prav tako znan kot Arriaga, Juan Arriaga, Juan Crisóstomo Arriaga.