Kazalo
35 odnosi: Amsterdam, Christiaan Huygens, Denis de Sallo, Etika, Evropa, Filologija, Francija, Francoščina, Francoska revolucija, Galikanizem, Hitrost svetlobe, Institut de France, Jean-Baptiste Colbert, Komet, Korespondenca, Lesorez, Ludvik XIV. Francoski, Napoleonske vojne, Naravoslovje, Navigacija, Ole Christensen Rømer, Pariz, Philosophical Transactions of the Royal Society, Politika, Psevdonim, Razsvetljenstvo, Religija, Renesansa, Serijska publikacija, Slovnični spol, Tehnika, Veliki komet iz leta 1665, Zahodna Evropa, Znanost, Znanstvena revija.
Amsterdam
Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države.
Poglej Journal des sçavans in Amsterdam
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Poglej Journal des sçavans in Christiaan Huygens
Denis de Sallo
Denis de Sallo, Sieur de la Coudraye, francoski pravnik, pisec in urednik, * 1626, Pariz, Francija, † 14. maj 1669, Pariz.
Poglej Journal des sçavans in Denis de Sallo
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Poglej Journal des sçavans in Etika
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Journal des sçavans in Evropa
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Journal des sçavans in Filologija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Journal des sçavans in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Journal des sçavans in Francoščina
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Journal des sçavans in Francoska revolucija
Galikanizem
Galikanizem (ecclesia gallicana) je smer v francoskem katolicizmu, ki je poskušala omejiti papeško oblast v korist škofovske in posvetne oblasti.
Poglej Journal des sçavans in Galikanizem
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Journal des sçavans in Hitrost svetlobe
Institut de France
Institut de France je francosko strokovno združenje, ki so ga ustanovili 26. oktobra 1795.
Poglej Journal des sçavans in Institut de France
Jean-Baptiste Colbert
Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.
Poglej Journal des sçavans in Jean-Baptiste Colbert
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Journal des sçavans in Komet
Korespondenca
Korespondenca (fr. correspondance) so medsebojni pisemski stiki, običajno gre za dvosmerno, formalno ali zasebno komunikacijo na daljavo, ki vključuje pisma, elektronsko pošto, spletne forume, bloge...
Poglej Journal des sçavans in Korespondenca
Lesorez
Lesoréz (tudi ksilografíja, iz grščine ξύλον, ksýlon, »les«), je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo.
Poglej Journal des sçavans in Lesorez
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Journal des sçavans in Ludvik XIV. Francoski
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Journal des sçavans in Napoleonske vojne
Naravoslovje
Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.
Poglej Journal des sçavans in Naravoslovje
Navigacija
Izole iz turške navigacijske knjige Kitab-ı Bahriye (17. ali 18. stoletje) Navigácija je ugotavljanje smeri in lege na zemeljskem površju.
Poglej Journal des sçavans in Navigacija
Ole Christensen Rømer
Rømerjevi astronomski inštrumenti Ole Christensen Rømer (tudi Olaus, Olaf), danski astronom in matematik, * 25. september 1644, Århus, Jutlandija, Danska, † 19. september 1710, København, Danska.
Poglej Journal des sçavans in Ole Christensen Rømer
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Journal des sçavans in Pariz
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Journal des sçavans in Philosophical Transactions of the Royal Society
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Journal des sçavans in Politika
Psevdonim
Psevdonim ali vzdevek (tudi alias) je izmišljeno ime, ki si ga oseba ali skupina privzame za določen namen in se razlikuje od njihovega izvirnega ali pravega imena (ortonim).
Poglej Journal des sçavans in Psevdonim
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Journal des sçavans in Razsvetljenstvo
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Journal des sçavans in Religija
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Journal des sçavans in Renesansa
Serijska publikacija
Serijska publikacija (angl. serial) je publikacija na kateremkoli mediju, ki ima praviloma številčne in/ali časovne oznake, in izhaja redno ali neredno v zaporednih številkah; to je npr.
Poglej Journal des sçavans in Serijska publikacija
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Journal des sçavans in Slovnični spol
Tehnika
zgodovini. Ta primerek je razstavljen v veži glavne stavbe Višje šole za industrijsko načrtovanje (ETSIIM) v Madridu Téhnika (téhnē - umetnost, spretnost, veščina) je uporaba znanosti, oziroma točneje naravoslovja in matematike, za potrebe človeštva, predvsem v gospodarstvu.
Poglej Journal des sçavans in Tehnika
Veliki komet iz leta 1665
Véliki komet iz leta 1665 (oznaka C/1665 F1) je komet, ki so ga opazili 6. aprila v letu 1665.
Poglej Journal des sçavans in Veliki komet iz leta 1665
Zahodna Evropa
ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.
Poglej Journal des sçavans in Zahodna Evropa
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Journal des sçavans in Znanost
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Journal des sçavans in Znanstvena revija
Prav tako znan kot Journal des savants.