Hitreje kot brskalnik!
70 odnosi: Albert Camus, Amerika, Antonio Machado, Argentina, Asturija, Španci, Španija, Španska državljanska vojna, Švica, Benito Mussolini, Diktatura, Druga španska republika, Druga svetovna vojna, El País, Esej, Evropa, Evropska gospodarska skupnost, Federico García Lorca, Filipini, Filozofija, Francisco Ayala, Francisco Franco, Gnoseologija, Henri Bergson, Historicizem, Immanuel Kant, Italija, Javier Marías, Književnost, Konservatizem, Korupcija, Kuba, Leopold von Ranke, Liberalizem, Literarna kritika, Madrid, María Debevec Simčič, Marburg, Mario Vargas Llosa, Maroko, Metafizika, Miguel de Unamuno, Miguel Primo de Rivera, Nemčija, Niko Košir, Nizozemska, Octavio Paz, Parlamentarna demokracija, Politične znanosti, Portoriko, ..., Prva svetovna vojna, Recesija, René Descartes, Ruska revolucija, Søren Kierkegaard, Sovjetska zveza, Tretji rajh, Univerza, Združene države Amerike, Zorko Simčič, Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 18. oktober, 1883, 1911, 1914, 1923, 1939, 1955, 1986, 9. maj. Razširi indeks (20 več) »
Albert Camus
Albert Camus, francoski novinar, pisatelj in filozof, * 7. november 1913, Mondovi (danes Dréan), Francoska Alžirija (danes Alžirija), † 4. januar 1960, Villeblevin, Yonne, Francija.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Albert Camus · Poglej več »
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Amerika · Poglej več »
Antonio Machado
Antonio Cipriano José María Machado Ruiz, španski pesnik, * 26. julij 1875, Sevilja, Andaluzija, Španija, † 1939, Collioure, Pyrénées-Orientales, Francija.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Antonio Machado · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Argentina · Poglej več »
Asturija
Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Asturija · Poglej več »
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Španci · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Španija · Poglej več »
Španska državljanska vojna
Španska državljanska vojna oziroma Španska revolucija je bila državljanska vojna med leti 1936 in 1939 v Drugi španski republiki med dvema političnima stranema; levo, ki jo je sestavljala Ljudska fronta pod okriljem Druge Španske republike in je bila sestavljena iz socialističnih, komunističnih, separatističnih, anarhističnih ter republikanskih političnih frakcij; in desno nacionalistično, ki so jo sestavljali falangisti, monarhisti, konservatisti in tradicionalisti, ki jih je kasneje vodil general Francisco Franco.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Španska državljanska vojna · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Švica · Poglej več »
Benito Mussolini
Benito Amilcare Andrea Mussolini, italijanski fašistični diktator, * 29. julij 1883, Dova di Predappio, Emilija - Romanja, Kraljevina Italija, † 28. april 1945, Milano, Italija.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Benito Mussolini · Poglej več »
Diktatura
Diktatura, tudi diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, največkrat pa posameznik, neomejeno oblast.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Diktatura · Poglej več »
Druga španska republika
Druga španska republika je bila v Španiji razglašena 14.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Druga španska republika · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Druga svetovna vojna · Poglej več »
El País
El País je španski časopis, ustanovljen leta 1976.
Novo!!: José Ortega y Gasset in El País · Poglej več »
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Esej · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Evropa · Poglej več »
Evropska gospodarska skupnost
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Evropska gospodarska skupnost · Poglej več »
Federico García Lorca
Federico García Lorca, španski pesnik in dramatik, slikar, pianist in skladatelj; * 5. junij 1898, Fuente Vaqueros, Granada, Španija, † 19. avgust 1936, Viznar blizu Granade.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Federico García Lorca · Poglej več »
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Filipini · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Filozofija · Poglej več »
Francisco Ayala
Francisco Ayala, španski pisatelj, * 16. marec 1906, Granada, Andaluzija, Španija, † 3. november 2009, Madrid.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Francisco Ayala · Poglej več »
Francisco Franco
Francisco Franco (celo ime Francisco Paulino Hermenegildo Teódulo Franco y Bahamonde Salgado Pardo de Andrade), španski general in diktator, * 4. december 1892, Ferrol, A Coruña, Galicija, Španija; † 20. november 1975, Madrid, Španija.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Francisco Franco · Poglej več »
Gnoseologija
Gnoseologíja ali gnozeologíja (starogrško γνῶσις: gnṑsis, spoznanje + λόγος: lógos, beseda) je filozofska disciplina, ki raziskuje izvore, možnosti, meje, objektivno vrednost in predmet spoznanja.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Gnoseologija · Poglej več »
Henri Bergson
Henri-Louis Bergson, francoski filozof, * 18. oktober 1859, Pariz, Francija, † 4. januar 1941.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Henri Bergson · Poglej več »
Historicizem
Historicizem oziroma historizem (glede na ožji ali širši pomen tudi zgodovinarstvo oziroma zgodovinstvo) je miselna smer, ki trdi, da so znanje, miselni tokovi misli ali družbene vrednote povezani z ustreznimi zgodovinskimi razmerami.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Historicizem · Poglej več »
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Immanuel Kant · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Italija · Poglej več »
Javier Marías
Javier Marías, španski pisatelj, prevajalec, urednik in akademik, * 20. september 1951, Madrid, Španija, † 11. september 2022, Madrid.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Javier Marías · Poglej več »
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Književnost · Poglej več »
Konservatizem
Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Konservatizem · Poglej več »
Korupcija
Indeks zaznavanja korupcije leta 2018 Korupcija (iz – pokvarjen) v pravnem smislu pomeni zlorabo zaupanega položaja v izvršilni, zakonodajni in sodni veji oblasti ter v političnih in celo neekonomskih organizacijah z namenom pridobiti si materialno ali nematerialno korist, ki ni pravno utemeljena.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Korupcija · Poglej več »
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Kuba · Poglej več »
Leopold von Ranke
Franz Leopold Ranke, od 1865 Leopold von Ranke (* 21. december 1795, Wiehe; † 23. maj 1886, Berlin), je bil nemški zgodovinar, zgodovinopisec Prusije in drugih dežel, visokošolski predavatelj in tajni svetovalec pruskega kralja.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Leopold von Ranke · Poglej več »
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Liberalizem · Poglej več »
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Literarna kritika · Poglej več »
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Madrid · Poglej več »
María Debevec Simčič
María Debevec Simčič, prevajalka, * 5. junij 1953, Buenos Aires.
Novo!!: José Ortega y Gasset in María Debevec Simčič · Poglej več »
Marburg
Marburg (tudi Marburg an der Lahn) je mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Marburg · Poglej več »
Mario Vargas Llosa
Mario Vargas Llosa, perujski književnik, * 28. marec 1936, Arequipa, Peru.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Mario Vargas Llosa · Poglej več »
Maroko
Maroko (arabsko المغرب; uradno Kraljevina Maroko) je obmorska država v severozahodni Afriki.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Maroko · Poglej več »
Metafizika
Rafael, Stanza della Segnatura, Rim. Metafizika (iz gr. ta meta ta physica: dobesedno tisto, kar je po naravi, kar je za naravo) pomeni obravnavo prvih počel bivajočega in sveta.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Metafizika · Poglej več »
Miguel de Unamuno
Miguel de Unamuno y Jugo, baskovsko-španski esejist, književnik in filozof, * 29. september 1864, Bilbao, Baskija, Španija, † 31. december 1936, Salamanka, Salamanka, Španija.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Miguel de Unamuno · Poglej več »
Miguel Primo de Rivera
Miguel Primo de Rivera y Orbaneja, 2.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Miguel Primo de Rivera · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Nemčija · Poglej več »
Niko Košir
Niko Košir, slovenski pisatelj, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar, * 29. november 1919, Poljšica pri Gorjah, † 4. december 2000, Poljšica pri Gorjah.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Niko Košir · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Nizozemska · Poglej več »
Octavio Paz
Octavio Paz Lozano, mehiški pesnik, pisatelj, diplomat in nobelovec, * 31. marec 1914, Mixcoac, Mehika, † 19. april 1998, Ciudad de México.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Octavio Paz · Poglej več »
Parlamentarna demokracija
Parlamentarna demokracija je politični sistem, ki temelji na načelu delitve oblasti - zakonodajne, izvršilne in sodne.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Parlamentarna demokracija · Poglej več »
Politične znanosti
Politične znanosti (vede) oziroma s skupno besedo politologija je skupek družbenih ved, ki se ukvarjajo s preučevanjem politike, političnega življenja in odnosov ter vlogo človeka v politiki.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Politične znanosti · Poglej več »
Portoriko
Portoriko je otok ter ozemlje Združenih držav Amerike v vzhodnih Karibih s samoupravo.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Portoriko · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Recesija
Recesíja je v ekonomiji kontrakcija poslovnega ciklusa oz.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Recesija · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: José Ortega y Gasset in René Descartes · Poglej več »
Ruska revolucija
Ruska revolucija je skupna oznaka za vrsto revolucij v ruskem cesarstvu v letu 1917, ki so privedle do razpustitve caristične avtokracije in ustanovitve Ruske sovjetske federativne socialistične republike.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Ruska revolucija · Poglej več »
Søren Kierkegaard
Søren Aabye Kierkegaard, danski filozof in teolog, * 5. maj 1813, København, † 11. november 1855, København.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Søren Kierkegaard · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Sovjetska zveza · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Tretji rajh · Poglej več »
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Univerza · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: José Ortega y Gasset in Združene države Amerike · Poglej več »
Zorko Simčič
Zorko Simčič, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in esejist, * 19. november 1921, Maribor.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Zorko Simčič · Poglej več »
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Novo!!: José Ortega y Gasset in Zvezna republika Nemčija (1949–1990) · Poglej več »
18. oktober
18.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 18. oktober · Poglej več »
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 1883 · Poglej več »
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 1911 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 1914 · Poglej več »
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 1923 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 1939 · Poglej več »
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 1955 · Poglej več »
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 1986 · Poglej več »
9. maj
9.
Novo!!: José Ortega y Gasset in 9. maj · Poglej več »
