Kazalo
55 odnosi: Albrecht von Wallenstein, Alessandro Farnese, vojvoda Parmski, Anthonis van Dyck, Antwerpen, Avstrijsko-turška vojna (1593–1605), Bamberg, Bitka na Beli gori, Bitka pri Breitenfeldu (1631), Bremen, Deželni stanovi, Družba Jezusova, Esztergom, Februar, Feldmaršal, Ferdinand II. Habsburški, Filip II. Španski, Friderik V. Pfalški, Göttingen, Gustav II. Adolf, Halle, Saška - Anhalt, Heidelberg, Ingolstadt, Južna Nizozemska, Jutlandija, Katoliška liga (1609), Köln, Laba, Lech (reka), Lorena, Magdeburg, Maksimilijan I. Bavarski, Mannheim, Matija Habsburški, Nürnberg, Nizozemska osamosvojitvena vojna, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Palatinat, Pécs, Praga, Regensburg, Restitucijski edikt, Rudolf II. Habsburški, Samostan Naše ljube gospe, Magdeburg, Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg, Sveto rimsko cesarstvo, Turingija, Valonija, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Brabant, ... Razširi indeks (5 več) »
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Albrecht von Wallenstein
Alessandro Farnese, vojvoda Parmski
Alessandro Farnese, vojvoda v Parmi in Piacenzi, španski vojskovodja in diplomat italijanskega rodu, * 27. avgust 1545, Rim, † 3. december 1592, Arras.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Alessandro Farnese, vojvoda Parmski
Anthonis van Dyck
Sir Anthonis van Dyck (Antoon van Dijck, angl. Anthony van Dyck), flamski slikar, * 22. marec 1599, Antwerpen, Belgija, † 9. december 1641, London, Anglija.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Anthonis van Dyck
Antwerpen
Antwerpen (flamsko oz. Antwerpen, Anvers) je flamsko mesto v Belgiji, je glavno mesto province Antwerpen in največje v avtonomni regiji Flandriji.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Antwerpen
Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Dolga turška vojna (nemško Langer Türkenkrieg, turško 1593-1606 Osmanlı-Avusturya Savaşı) ali trinajstletna vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom za oblast v Vlaški, Transilvaniji in Moldaviji.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Bamberg
Bitka na Beli gori
Bitka na Beli gori, kot jo je upodobil Peter Snayers (v 1630. letih) Bitka na Beli gori (češko: Bitva na Bílé hoře, 8. november 1620) je bila prva bitka v Tridesetletni vojni.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Bitka na Beli gori
Bitka pri Breitenfeldu (1631)
Bitka pri Breitenfeldu je potekala 17. septembra 1631 med katoliško (cesarsko) in protestantsko (švedsko-saško) armado.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Bitka pri Breitenfeldu (1631)
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Bremen
Deželni stanovi
Kranjsko, prva stran, 1494 Deželni stanovi je naziv za privilegirane osebe (plemstvo), ki so imele pravico sodelovati na deželnem zboru, in so pojav fevdalizma v habsburških dednih deželah.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Deželni stanovi
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Družba Jezusova
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Esztergom
Februar
Februar ali svečan je drugi mesec v gregorijanskem koledarju.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Februar
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Feldmaršal
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Ferdinand II. Habsburški
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Filip II. Španski
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Friderik V. Pfalški
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Göttingen
Gustav II. Adolf
Gustav II.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Gustav II. Adolf
Halle, Saška - Anhalt
Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Halle, Saška - Anhalt
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Heidelberg
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Ingolstadt
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Južna Nizozemska
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Jutlandija
Katoliška liga (1609)
Katoliška liga je bila ustanovljena leta 1609 kot vojaška zveza katoliških vladavin Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Katoliška liga (1609)
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Köln
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Laba
Lech (reka)
Lech je peta najdaljša reka na Bavarskem (Nemčija) in tretji najpomembnejši pritok Donave v Nemčiji (za Innom).
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Lech (reka)
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Lorena
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Magdeburg
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Maksimilijan I. Bavarski
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Mannheim
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Matija Habsburški
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Nürnberg
Nizozemska osamosvojitvena vojna
Nizozemska osamosvojitvena vojna ali osemdesetletna vojna (1568 - 1648) med Španijo in nizozemskimi provincami oziroma Republiko Nizozemsko je potekala v dveh delih z vmesnim dvanajstletnim premirjem (1609 - 1621).
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Nizozemska osamosvojitvena vojna
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Osmansko cesarstvo
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Palatinat
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Pécs
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Praga
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Regensburg
Restitucijski edikt
Restitucijski edikt je odlok cesarja Ferdinanda II. z dne 6.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Restitucijski edikt
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Rudolf II. Habsburški
Samostan Naše ljube gospe, Magdeburg
Samostan Naše ljube gospe Samostan Naše ljube gospe je samostan v starem mestnem jedru Magdeburga na Saškem - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Samostan Naše ljube gospe, Magdeburg
Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni. Glavna ladja proti vzhodu Stolnica sv.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Sveto rimsko cesarstvo
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Turingija
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Valonija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Vojvodina Brabant
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Würzburg
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in Zgodovina Španije
1559
1559 (MDLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in 1559
1632
1632 (MDCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in 1632
30. april
30.
Poglej Johann T’Serclaes, grof Tilly in 30. april
Prav tako znan kot Johann Tserclaes Tilly, Tilly, vojskovodja.