Kazalo
82 odnosi: Anton Debevec, Anton Sovre, Avguštin iz Hipona, Šentvid (Ljubljana), Škrabec, Železniki, Župančič, Bajec, Besedna vrsta, Breznik, Collège de France, Dachau, Deležnik, Detela, Duhovnik, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Finžgar, Fonetika, Fran Ramovš, France Bezlaj, Francoščina, Friderik Baraga, Gimnazija, Glagol, Glagolnik, Glagolski vid, Glasoslovje, Ivan Pregelj, Janez Fabijan, Jeglič, Jezikoslovec, Kanonik, Katedra, Klasična gimnazija, Ljubljana, Mahnič, Maks Pleteršnik, Mostar, Namenilnik, Nosnik, Oblikoslovje, Pariz, Personalizem, Porenta, Predlog, Prefekt, Prelat, Prevajalec, Pripornik, Profesor, ... Razširi indeks (32 več) »
Anton Debevec
Anton Debevec - Zvone, slovenski gospodarstvenik, * 23. november 1923, Ivanje selo, † 16. oktober 2002, Vrhnika.
Poglej Jakob Šolar in Anton Debevec
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Jakob Šolar in Anton Sovre
Avguštin iz Hipona
Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.
Poglej Jakob Šolar in Avguštin iz Hipona
Šentvid (Ljubljana)
Šentvid, tudi Šentvid pri Ljubljani ali Šentvid nad Ljubljano, je predel Ljubljane in sedež Četrtne skupnosti Šentvid v Ljubljani.
Poglej Jakob Šolar in Šentvid (Ljubljana)
Škrabec
Škrabec je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Jakob Šolar in Škrabec
Železniki
Železniki so mesto na Gorenjskem s približno 3.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži ob Selški Sori na mestu, kjer se Selška dolina nekoliko razširi.
Poglej Jakob Šolar in Železniki
Župančič
Župančič je redkejši slovenski priimek, ki ga je na dan 31.
Poglej Jakob Šolar in Župančič
Bajec
Bajec je 487. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urad Republike Slovenije na dan 31.
Poglej Jakob Šolar in Bajec
Besedna vrsta
Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi.
Poglej Jakob Šolar in Besedna vrsta
Breznik
Breznik je lahko.
Poglej Jakob Šolar in Breznik
Collège de France
Collège de France (Francoski kolegij) je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. Grands établissements s sedežem v 5.
Poglej Jakob Šolar in Collège de France
Dachau
Dachau jeseni 2002 Dachau je bavarsko mesto, 20 km oddaljeno od Münchna in ima 40.000 prebivalcev.
Poglej Jakob Šolar in Dachau
Deležnik
Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.
Poglej Jakob Šolar in Deležnik
Detela
Detela je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Jakob Šolar in Detela
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Jakob Šolar in Duhovnik
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Jakob Šolar in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Finžgar
Finžgar je slovenski priimek več znanih oseb.
Poglej Jakob Šolar in Finžgar
Fonetika
Fonétika, tudi glasoslôvje, je veda o glasovih.
Poglej Jakob Šolar in Fonetika
Fran Ramovš
Fran Ramovš, slovenski jezikoslovec, narečjeslovec in imenoslovec, * 14. september 1890, Ljubljana, † 16. september 1952, Ljubljana.
Poglej Jakob Šolar in Fran Ramovš
France Bezlaj
France Bezlaj, slovenski jezikoslovec in akademik, * 19. september 1910, Litija, † 27. april 1993, Ljubljana.
Poglej Jakob Šolar in France Bezlaj
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Jakob Šolar in Francoščina
Friderik Baraga
Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika, * 28. junij 1797, Knežja vas (Grad Mala vas), † 19. januar 1868, Marquette, Michigan, Združene države Amerike.
Poglej Jakob Šolar in Friderik Baraga
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Jakob Šolar in Gimnazija
Glagol
Glágol je pregibna besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka.
Poglej Jakob Šolar in Glagol
Glagolnik
Glagolnik /gerundij/ je izglagolski samostalnik, ki pomeni dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ali spreminjanje.
Poglej Jakob Šolar in Glagolnik
Glagolski vid
Glágolski víd je kategorija omejenosti glagolskega dogodka.
Poglej Jakob Šolar in Glagolski vid
Glasoslovje
Glasoslôvje ima naslednje pomene.
Poglej Jakob Šolar in Glasoslovje
Ivan Pregelj
Ivan Pregelj, slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in kritik, * 27. oktober 1883, Most na Soči (tedaj Sv. Lucija na Soči), † 30. januar 1960, Ljubljana.
Poglej Jakob Šolar in Ivan Pregelj
Janez Fabijan
Janez Evangelist Fabijan, slovenski teolog, filozof, univ.
Poglej Jakob Šolar in Janez Fabijan
Jeglič
Jeglič je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 273 oseb.
Poglej Jakob Šolar in Jeglič
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Jakob Šolar in Jezikoslovec
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Poglej Jakob Šolar in Kanonik
Katedra
Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.
Poglej Jakob Šolar in Katedra
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Poglej Jakob Šolar in Klasična gimnazija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Jakob Šolar in Ljubljana
Mahnič
Mahnič je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Jakob Šolar in Mahnič
Maks Pleteršnik
Maks Pleteršnik, klasični filolog, slavist, slovenski učitelj, jezikoslovec, slovaropisec in prevajalec, * 3. december 1840, Pišece, † 13. september 1923, Pišece.
Poglej Jakob Šolar in Maks Pleteršnik
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Poglej Jakob Šolar in Mostar
Namenilnik
Namenílnik (supín) je neosebna glagolska oblika, ki se konča na ‐t (vstat, sedet, prit) ali na ‐č (teč, peč).
Poglej Jakob Šolar in Namenilnik
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Jakob Šolar in Nosnik
Oblikoslovje
Oblikoslôvje ali morfologíja je jezikoslovna veja, ki proučuje en del slovnične ravnine jezika, to je oblike, ne pa tudi skladnje besed (to je njihovega zlaganja v besedne zveze, stavke).
Poglej Jakob Šolar in Oblikoslovje
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Jakob Šolar in Pariz
Personalizem
Personalizem je širok pojem, ki se navezuje na filozofske, etične, politične in tudi teološke smeri različnih avtorjev dvajsetega stoletja, kot so Emmanuel Mounier, Jacques Maritain, Max Scheler, Edith Stein, Karel Wojtyla.
Poglej Jakob Šolar in Personalizem
Porenta
Porenta je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Jakob Šolar in Porenta
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Jakob Šolar in Predlog
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Poglej Jakob Šolar in Prefekt
Prelat
Prelat (latinsko praelatus) »predpostavljen«.
Poglej Jakob Šolar in Prelat
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Jakob Šolar in Prevajalec
Pripornik
Pripórnik, tudi frikatív, spiránt, je v jezikoslovju nezvočnik, pri katerem gre zračni tok pri izgovoru skozi priporo govorne cevi.
Poglej Jakob Šolar in Pripornik
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Jakob Šolar in Profesor
Ramovš
Ramovš je priimek več znanih oseb.
Poglej Jakob Šolar in Ramovš
Rudno
Rudno je naselje v Občini Železniki.
Poglej Jakob Šolar in Rudno
Seznam slovenskih internirancev
Seznam slovenskih internirancev.
Poglej Jakob Šolar in Seznam slovenskih internirancev
Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih jezikoslovcev.
Poglej Jakob Šolar in Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Poglej Jakob Šolar in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Jakob Šolar in Skladnja
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Jakob Šolar in Sklon
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Jakob Šolar in Slavistično društvo Slovenije
Slovar
Slovarji Slovár ali besednják je knjiga, v katerem so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika.
Poglej Jakob Šolar in Slovar
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Jakob Šolar in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Jakob Šolar in Slovenščina
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Jakob Šolar in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Slovenska slovnica
Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.
Poglej Jakob Šolar in Slovenska slovnica
Slovenski pravopis
Pravopís je zbir pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj ali narazen, deljenju besed itn.
Poglej Jakob Šolar in Slovenski pravopis
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Jakob Šolar in Slovnični spol
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Jakob Šolar in Slovnica
Sorbona
Pročelje sedeža Sorbonne Nouvelle Sorbona je ime povezano z zgodovinsko univerzo v Parizu, glavnem mestu Francije.
Poglej Jakob Šolar in Sorbona
SP
SP je dvočrkovna kratica, ki pomeni.
Poglej Jakob Šolar in SP
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Jakob Šolar in Srbohrvaščina
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Jakob Šolar in Strasbourg
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Jakob Šolar in Teologija
Terminologija
Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.
Poglej Jakob Šolar in Terminologija
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Poglej Jakob Šolar in Urednik
Veznik
Veznik je nepregibna besedna vrsta, ki se uporablja za izražanje prirednih razmerjih med stavki (Vstopil je ter pozdravil.) ali med deli besednih zvez (oče in sin) ter za izražanje podrednih razmerij med stavki (Rekel je, da se ne bo vrnil).
Poglej Jakob Šolar in Veznik
Vojna
Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.
Poglej Jakob Šolar in Vojna
Zaimek
Zaimek ali pronomen je pregibna beseda, ki nadomesti drugo besedo – samostalniško besedo (samostalniški zaimek), pridevniško besedo (pridevniški zaimek) ali pa prislov (prislovni zaimek).
Poglej Jakob Šolar in Zaimek
Zapornik
Zapornik (tudi okluziv, eksplozivJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.) je v glasoslovju pljučni soglasnik, pri katerem je glasovna cev zaprta, tako da je pretok zraka onemogočen, zapori pa običajno sledi nenadna sprostitev zračnega toka.
Poglej Jakob Šolar in Zapornik
Zavod sv. Stanislava
Zavod sv.
Poglej Jakob Šolar in Zavod sv. Stanislava
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jakob Šolar in 1896
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Jakob Šolar in 1968
22. junij
22.
Poglej Jakob Šolar in 22. junij
29. april
29.
Poglej Jakob Šolar in 29. april