Kazalo
75 odnosi: Alpaka, Aluminij, Atlanta, Georgija, Železo, Baška plošča, Baker, Bankovec, Cink, Dan državnosti (Hrvaška), Davek, Dob (drevo), Dubrovnik, Dvanajstkotnik, Dvorec Eltz, Esperanto, Evro, Evropska unija, Evropski mehanizem deviznih tečajev, Evropsko prvenstvo v nogometu 1996, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Glagolica, Hrvaška, Hrvaški dinar, Ivan Gundulić, Ivan Mažuranić, Jeklo, Josip Jelačić, Jugoslovanski dinar, Juraj Dobrila, Knežji dvorec, Dubrovnik, Koruza, Kovanec, Kune, Latinščina, Latinica, Lizbona, Magnezij, Marko Marulić, Med (kemija), Motovun, Neodvisna država Hrvaška, Nikelj, Numizmatika, Oljka, Organizacija združenih narodov, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Plod (medicina), Poldnevnik, Poletne olimpijske igre 1996, Puljska arena, ... Razširi indeks (25 več) »
Alpaka
Alpaka je zlitina bakra, niklja in cinka, ki je srebrno-bele barve in odporna proti kemijskemu učinkovanju.
Poglej Hrvaška kuna in Alpaka
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Hrvaška kuna in Aluminij
Atlanta, Georgija
Atlanta (IPA ali) je glavno in največje mesto v ameriški zvezni državi Georgiji ter jedro ene najhitreje rastočih urbanih regij v ZDA.
Poglej Hrvaška kuna in Atlanta, Georgija
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Hrvaška kuna in Železo
Baška plošča
Baška plošča Baška plošča je kamnita plošča, eden prvih spomenikov hrvaškega jezika, z vklesanim napisom v hrvaščini ter s pismenkami glagolice.
Poglej Hrvaška kuna in Baška plošča
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Hrvaška kuna in Baker
Bankovec
Bankovci za 5000 enot Bankovec je eden od osnovnih elementov sodobnega denarnega sistema.
Poglej Hrvaška kuna in Bankovec
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Hrvaška kuna in Cink
Dan državnosti (Hrvaška)
Dan državnosti je vsakoletni državni praznik, s katerim na Hrvaškem proslavijo konstituiranje prvega sodobnega večstrankarskega hrvaškega parlamenta (sabora) leta 1990.
Poglej Hrvaška kuna in Dan državnosti (Hrvaška)
Davek
Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe).
Poglej Hrvaška kuna in Davek
Dob (drevo)
Dob (znanstveno ime Quercus robur) je listopadno drevo iz družine bukovk.
Poglej Hrvaška kuna in Dob (drevo)
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Hrvaška kuna in Dubrovnik
Dvanajstkotnik
Dvanajstkotnik (s tujko tudi dodekagon) je mnogokotnik z dvanajstimi stranicami, dvanajstimi oglišči in dvanajstimi notranjimi koti.
Poglej Hrvaška kuna in Dvanajstkotnik
Dvorec Eltz
Dvorec Eltz (hrvaško: Dvorac Eltz, nemško: Schloss Eltz) je baročni dvorec v Vukovarju na Hrvaškem.
Poglej Hrvaška kuna in Dvorec Eltz
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Hrvaška kuna in Esperanto
Evro
Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.
Poglej Hrvaška kuna in Evro
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Hrvaška kuna in Evropska unija
Evropski mehanizem deviznih tečajev
Evropski mehanizem deviznih tečajev (angleško Exchange-rate mechanism) je mehanizem tečajnih razmerij za države Evropske skupnosti, ki niso članice monetarne unije.
Poglej Hrvaška kuna in Evropski mehanizem deviznih tečajev
Evropsko prvenstvo v nogometu 1996
Evropsko prvenstvo v nogometu 1996 je bilo deseto Evropsko prvenstvo v nogometu, ki je med 8.
Poglej Hrvaška kuna in Evropsko prvenstvo v nogometu 1996
Federativna ljudska republika Jugoslavija
Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.
Poglej Hrvaška kuna in Federativna ljudska republika Jugoslavija
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Hrvaška kuna in Glagolica
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Hrvaška kuna in Hrvaška
Hrvaški dinar
Hrvaški dinar (ISO 4217: HRD) je bil kot začasno zakonito plačilno sredstvo uveden ob koncu leta 1991 kot zamenjava za jugoslovanski dinar, pri čemer je bilo razmerje med valutama ob zamenjavi 1:1.
Poglej Hrvaška kuna in Hrvaški dinar
Ivan Gundulić
Ivan Gundulić (tudi Dživo Gundulić), dubrovniški baročni pesnik, pisatelj in dramatik * 8. januar 1589, Dubrovnik, † 8. december 1638, Dubrovnik.
Poglej Hrvaška kuna in Ivan Gundulić
Ivan Mažuranić
Ivan Mažuranić, hrvaški pesnik, jezikoslovec in politik, * 11. avgust 1814, Novi Vinodolski, † 4. avgust 1890, Zagreb.
Poglej Hrvaška kuna in Ivan Mažuranić
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Poglej Hrvaška kuna in Jeklo
Josip Jelačić
Grof Josip Jelačić Bužimski, hrvaški ban, politik in general,* 10. oktober 1801, Petrovaradin, Habsburška monarhija (danes Srbija), † 20. maj 1859, Zagreb, Avstrijsko cesarstvo (danes Hrvaška).
Poglej Hrvaška kuna in Josip Jelačić
Jugoslovanski dinar
Bankovci iz leta 1957 svetega Jurija Kovanca iz leta 1955 in 1963 - averz Kovanca iz leta 1955 in 1963 - reverz Bankovec za milijon dinarjev iz leta 1989 bilijonov dinarjev iz 1993 Jugoslovanski dinar (DIN, YUD) je bila valuta predvojne Kraljevine Jugoslavije, povojne Socialistične federativne republike Jugoslavije in Zvezne republike Jugoslavije.
Poglej Hrvaška kuna in Jugoslovanski dinar
Juraj Dobrila
Juraj Dobrila, rimskokatoliški duhovnik, poreško-puljski in tržaško-koprski škof, po narodni pripadnosti Hrvat, * 16. april 1812, Ježenj pri Tinjanu v Istri, † 13. januar 1882, Trst, je bil Istrski dobrotnik in narodni buditelj, ki se je boril za večje pravice Hrvatov in tudi Slovencev pod tujo oblastjo.
Poglej Hrvaška kuna in Juraj Dobrila
Knežji dvorec, Dubrovnik
Knežji dvorec Knežji dvorec (hrvaško: Knežev dvor) je veličasten gotsko-renesančni dvorec v Dubrovniku, ki je služil kot sedež kneza Dubrovniške Republike od 14.
Poglej Hrvaška kuna in Knežji dvorec, Dubrovnik
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Hrvaška kuna in Koruza
Kovanec
valut Kovánec (tudi nôvec) je denar v kovinski obliki, izdelan s kovanjem (od tod ime).
Poglej Hrvaška kuna in Kovanec
Kune
Kune (znanstveno ime Mustelidae) so med družinami zveri najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina.
Poglej Hrvaška kuna in Kune
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Hrvaška kuna in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Hrvaška kuna in Latinica
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Hrvaška kuna in Lizbona
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Hrvaška kuna in Magnezij
Marko Marulić
Marko Marulić, hrvaški renesančni humanist, pesnik in pisatelj, (latinsko Marcus Marulus, italijansko Marco Marulo), * 18. avgust 1450, Split, † 5. januar 1524, Split.
Poglej Hrvaška kuna in Marko Marulić
Med (kemija)
Okrasni predmet iz medi za obtežitev listov (levo), poleg sta vzorca cinka in bakra. Médi (pogovorno mesing) so zlitine bakra in cinka, v katerih je običajno nad 65 % bakra.
Poglej Hrvaška kuna in Med (kemija)
Motovun
Motovun (ali Montona d'Istria) je naselje z okoli 500 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine v Istrski županiji.
Poglej Hrvaška kuna in Motovun
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Poglej Hrvaška kuna in Neodvisna država Hrvaška
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Hrvaška kuna in Nikelj
Numizmatika
Numizmátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje novce oziroma denar in zbirateljski konjiček, ki se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem kovancev in bankovcev.
Poglej Hrvaška kuna in Numizmatika
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Hrvaška kuna in Oljka
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Hrvaška kuna in Organizacija združenih narodov
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
Generalni direktor FAO, Jacques Diouf, marec 2006 Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations; kratica FAO) je mednarodna organizacija OZN, ki je bila ustanovljena 1945.
Poglej Hrvaška kuna in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
Plod (medicina)
Človeški plod Plod ali fetus je človeški organizem od devetega tedna znotrajmaterničnega razvoja do poroda.
Poglej Hrvaška kuna in Plod (medicina)
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Hrvaška kuna in Poldnevnik
Poletne olimpijske igre 1996
Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA.
Poglej Hrvaška kuna in Poletne olimpijske igre 1996
Puljska arena
Puljska arena Puljska arena (hrvaško: Pulska Arena, italijansko: Arena di Pola), je ime amfiteatra v Pulju na Hrvaškem.
Poglej Hrvaška kuna in Puljska arena
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Hrvaška kuna in Rjavi medved
Senj
Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.
Poglej Hrvaška kuna in Senj
Slavec
Slavec (znanstveno ime Luscinia megarhynchos) je ptič pevec iz družine muharjev, ki gnezdi v večjem delu Evrope, Zahodni in Srednji Aziji.
Poglej Hrvaška kuna in Slavec
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Hrvaška kuna in Slavonija
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Hrvaška kuna in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Poglej Hrvaška kuna in Soda in liha števila
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Hrvaška kuna in Srednji vek
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Hrvaška kuna in Srem
Stari grad, Varaždin
Stari grad v Varaždinu je izvorno srednjeveška utrdba, ki stoji v parku na severnem delu starega mestnega jedra Varaždina in predstavlja eno najpomembnejših znamenitosti mesta.
Poglej Hrvaška kuna in Stari grad, Varaždin
Stjepan Radić
Stjepan Radić, hrvaški politik, * 11. junij 1871, Desno Trebarjevo pri Sisku, † 8. avgust 1928, Zagreb.
Poglej Hrvaška kuna in Stjepan Radić
Svet Evropske unije
Svet Evropske unije (imenovan tudi Svet ministrov ali kar Svet) je zakonodajna institucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU.
Poglej Hrvaška kuna in Svet Evropske unije
Svetovna razstava
Bruslju (1897) Svetovna razstava (znana tudi pod angleškim izrazom World's Fair in okrajšavo Expo) je množična prireditev, namenjena predstavljanju dosežkov človeštva mednarodni javnosti.
Poglej Hrvaška kuna in Svetovna razstava
Tloris
Tlóris je grafični prikaz pokrajine ali objekta od zgoraj, torej s ptičje perspektive.
Poglej Hrvaška kuna in Tloris
Tobak (rod)
Tobak (znanstveno ime Nicotiana) je rod zelnatih rastlin in grmičevja iz družine Solanaceae.
Poglej Hrvaška kuna in Tobak (rod)
Tomislav
Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.
Poglej Hrvaška kuna in Tomislav
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Hrvaška kuna in Univerza v Zagrebu
Ustaši
Zastava Ustašev Ustaši so bili Hrvati, ki so se bojevali proti vdoru Osmanov od 14.
Poglej Hrvaška kuna in Ustaši
Valuta
Makedonski zlatnik Valúta je izraz za enoto plačilnega prometa.
Poglej Hrvaška kuna in Valuta
Velebitska degenija
Velebitska degenija (znanstveno ime Degenia velebitica) je rastlina iz družine križnic, ki raste samo na pobočjih Velebita na Hrvaškem – je torej hrvaški endemit.
Poglej Hrvaška kuna in Velebitska degenija
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Poglej Hrvaška kuna in Vinska trta
Vzporednik
Vzporedniki, zeleno je ekvator. Vzporédniki (tudi paraléle) so ekvatorju vzporedne navidezne krožnice na Zemljini površini.
Poglej Hrvaška kuna in Vzporednik
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Hrvaška kuna in Zagreb
Zagrebška stolnica
Stolnica Marijinega vnebovzetja in sv.
Poglej Hrvaška kuna in Zagrebška stolnica
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Hrvaška kuna in Znanstvena klasifikacija živih bitij
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Hrvaška kuna in 2000
Prav tako znan kot HRK, Kuna (valuta).