Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Aachenska stolnica, Arnulf Bavarski, Arnulf Koroški, Švabska, Češka (zgodovinska dežela), Čehi, Babenberžani, Bruno Veliki, Carignan, Ardennes, Chiers, Erfurt, Evangelij po Janezu, Franki, Göttingen, Havel, Hedeby, Henrik I. Bavarski, Karel Veliki, Karolingi, Katolištvo, Köln, Koblenz, Konrad I. Nemški, Kralj, Krščanstvo, Laba, Lotaringija, Ludvik Mlajši, Ludvik Nemški, Ludvik Otrok, Madžari, Mainz, Majna, Mecklenburg - Predpomorjanska, Mozela, Normani, Oton I. Veliki, Plemenska vojvodina Saška, Praga, Quedlinburg, Ren, Rim, Sasi, Slovani, Soissons, Sveto rimsko cesarstvo, Turingija, Vazal, Velikomoravska, Vojvoda, ..., Vojvodina Bavarska, Vzhodnofrankovska država, Worms, 2. julij, 876, 936. Razširi indeks (6 več) »
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Aachenska stolnica · Poglej več »
Arnulf Bavarski
Nagrobni napis vojvode Arnulfa Arnulf I., bavarski vojvoda (907-937).
Novo!!: Henrik I. Nemški in Arnulf Bavarski · Poglej več »
Arnulf Koroški
Arnulf Koroški tudi Arnulf Karantanski koroški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * verjetno 850, Možberk, † 29. november ali 8. december 899.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Arnulf Koroški · Poglej več »
Švabska
Lega Švabske v Nemčiji (rožnato obarvana) Švabska (nemško Schwaben ali Schwabenland) je zgodovinska in jezikovna pokrajina v Nemčiji, poimenovana po ljudstvu Švabov in ki obsega velik del današnje zvezne dežele Baden-Württemberg.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Švabska · Poglej več »
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Henrik I. Nemški in Čehi · Poglej več »
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Babenberžani · Poglej več »
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Bruno Veliki · Poglej več »
Carignan, Ardennes
Carignan je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Ardeni regije Šampanja-Ardeni.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Carignan, Ardennes · Poglej več »
Chiers
Chiers (nemško Korn) je 112 km dolga reka, ki teče po ozemlju Luksemburga, Belgije in Francije, nakar se izlije v reko Meuse.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Chiers · Poglej več »
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Erfurt · Poglej več »
Evangelij po Janezu
Evangelij po Janezu (latinizirano Euangélion katà Iōánnēn)spada poleg Matejevega, Markovega in Lukovega med štiri svetopisemske evangelije.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Evangelij po Janezu · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Franki · Poglej več »
Göttingen
Göttingen je nemško univerzitetno mesto z okoli 120.000 prebivalci na Spodnjem Saškem in je glavno in največje mesto okrožja Göttingen, ki je hkrati najjužnejše v tej deželi.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Göttingen · Poglej več »
Havel
Havel (nemško: je reka v severovzhodni Nemčiji in je s 334 kilometri najdaljši desni pritok Labe. Pri tem je zračna razdalja med izvirom in izlivom le 94 kilometerov. Havel izvira v Mecklenburgu - Predpomorjanski, teče skozi Brandenburg, Berlin in Saško - Anhalt ter se izliva v Labo blizu Rühstädta na meji med Brandenburgom in Saško - Anhaltom. Najprej teče skozi številna jezerca v jugovzhodni smeri, nato v južni, zahodni in končno v severozahodni smeri. Večji del toka reke je ploven. Jezovi in zapore uravnavajo globino in pretok vode skoraj v celotnem toku. Kljub razširitvi v vodotok ima Havel zaradi številnih naravnih jezer, skozi katera teče, precejšnje akumulacijske zmogljivosti in ohranja vodostaj tudi v daljših sušnih obdobjih. Nevarno visoki vodostaji so redki in jih običajno sprožijo poplave Labe v spodnjem toku reke Havel. Številni stranski kanali skrajšajo vodno pot za plovbo po celinskih vodah. Havelski zaliv pri Deetzu Havel ima vzdolž svojega toka več celinskih delt. Z razvejanostjo v več stranskih rokavov tvori celinske delte v mestnem območju Brandenburga na Havlu, Rathenow ter med Havlom in Gülper Havlom.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Havel · Poglej več »
Hedeby
Hedeby (staro skandinavsko: Heiðabýr, nemško Haithabu ali Haddeby) je bilo pomembno trgovsko naselje v dansko-severno nemškem obmejnem pasu v času Vikingov.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Hedeby · Poglej več »
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Henrik I. Bavarski · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Karel Veliki · Poglej več »
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Karolingi · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Katolištvo · Poglej več »
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Novo!!: Henrik I. Nemški in Köln · Poglej več »
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Koblenz · Poglej več »
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Konrad I. Nemški · Poglej več »
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Kralj · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Krščanstvo · Poglej več »
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Laba · Poglej več »
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Lotaringija · Poglej več »
Ludvik Mlajši
Ludvik Mlajši, včasih tudi Ludvik Saški, ali Ludvik III., je bil drugi najstarejši sin Ludvika Nemškega in Heme Atdorfske, *830/835, † 20. januar 882.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Ludvik Mlajši · Poglej več »
Ludvik Nemški
Ludvik Nemški, znan tudi kot Ludvik II., je bil kralj Bavarske, * okoli 810, † 28. avgust 876, Frankfurt.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Ludvik Nemški · Poglej več »
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Ludvik Otrok · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Madžari · Poglej več »
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Mainz · Poglej več »
Majna
Majna (nemško Main) je reka v Nemčiji.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Majna · Poglej več »
Mecklenburg - Predpomorjanska
Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Mecklenburg - Predpomorjanska · Poglej več »
Mozela
Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Mozela · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Normani · Poglej več »
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Oton I. Veliki · Poglej več »
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Plemenska vojvodina Saška · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Praga · Poglej več »
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Quedlinburg · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Ren · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Rim · Poglej več »
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Sasi · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Henrik I. Nemški in Slovani · Poglej več »
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Soissons · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Novo!!: Henrik I. Nemški in Turingija · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Vazal · Poglej več »
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Velikomoravska · Poglej več »
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Vojvoda · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Vzhodnofrankovska država · Poglej več »
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Novo!!: Henrik I. Nemški in Worms · Poglej več »
2. julij
2.
Novo!!: Henrik I. Nemški in 2. julij · Poglej več »
876
876 (DCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Henrik I. Nemški in 876 · Poglej več »
936
936 (CMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Henrik I. Nemški in 936 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Henrik I. Ptičar, Henrik Ptičar.
