Kazalo
87 odnosi: Absolutizem, Alcazar, Železno, Avstrija, Barok, Belvedere, Dunaj, Benetke, Berlin, Blois, Brighton, Bruselj, Château d'Amboise, Coburg, Corps de Logis, Coudenberg, Dresden, Dunaj, Dvorec, Dvorec Linderhof, Edinburg, El Escorial, Fasetna palača, Firence, Fontainebleau, Gotska arhitektura, Graščina Chantilly, Graščina Vaux-le-Vicomte, Grad, Grad Heidelberg, Grad Herrenchiemsee, Grad Montsoreau, Grad Neuschwanstein, Grad Schwetzingen, Gradec, Hadrijanova vila, Ivan Stopar, Kassel, Kip, Kolosej, Kraljeva pfalca, Leipzig, Letni dvorec, Loara, London, Ludvik II. Bavarski, Luksemburška palača, München, Montsoreau, Moskovski kremelj, Obrambni jarek, Oxford, ... Razširi indeks (37 več) »
Absolutizem
Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.
Poglej Graščina in Absolutizem
Alcazar
Alcázar se imenujejo utrjene vladarske palače, ki so jih gradili v Španiji.
Poglej Graščina in Alcazar
Železno, Avstrija
Železno je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Gradiščanska z okoli 15.000 prebivalci.
Poglej Graščina in Železno, Avstrija
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Graščina in Barok
Belvedere, Dunaj
Belvedere (iz italijanskega izraza za »lep prizor«) je zgodovinski kompleks dveh baročnih palač, zgornjega in spodnjega Belvedera s spremljevalnimi objekti, ki stoji v baročnem parku v tretjem dunajskem okrožju (Landstraße) na jugovzhodu mestnega središča.
Poglej Graščina in Belvedere, Dunaj
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Graščina in Benetke
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Graščina in Berlin
Blois
Panorama Bloisa z reko Loaro, kamnitim mostom in katedralo sv. Ludvika Blois je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Loir-et-Cher.
Poglej Graščina in Blois
Brighton
Brighton je obmorsko letovišče na južni obali Anglije v ceremonialni grofiji Vzhodni Sussex v zgodovinskem okrožju Sussex.
Poglej Graščina in Brighton
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Graščina in Bruselj
Château d'Amboise
Château d'Amboise. Château d'Amboise je château, ki se nahaja v mestu Amboise v departmaju Indre-et-Loire (Francija).
Poglej Graščina in Château d'Amboise
Coburg
Coburg je mesto ob reki Itz v regiji Zgornja Frankovska na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Graščina in Coburg
Corps de Logis
Palača Thurn und Taxis, Frankfurt na Majni Graščina Benrath, Düsseldorf Versajska palača Corps de logis (iz francoščine 'bivalni del') se imenuje glavna stavba gradu ali meščanske hiše oziroma bivanjski del stavbe.
Poglej Graščina in Corps de Logis
Coudenberg
Coudenberg ali Koudenberg je majhen hrib v Bruslju, na katerem je bila zgrajena palača.
Poglej Graščina in Coudenberg
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Graščina in Dresden
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Graščina in Dunaj
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Poglej Graščina in Dvorec
Dvorec Linderhof
Dvorec Linderhof Dvorec Linderhof okoli leta 1900 Linderhof je grad oziroma dvorec v dolini Graswangtal v severozahodni Bavarski, v bližini samostana Ettal.
Poglej Graščina in Dvorec Linderhof
Edinburg
Prinčeva cesta (Princes Street), ena glavnih mestnih ulic Édinburg (skotsko in, škotsko-gelsko Dùn Èideann) je glavno mesto Škotske (od leta 1437) in z okoli 450.000 prebivalcev (2001) za Glasgowom drugo največje mesto na Škotskem.
Poglej Graščina in Edinburg
El Escorial
San Lorenzo de El Escorial je zgodovinska rezidenca španskega kralja v kraju San Lorenzo de El Escorial, približno 45 kilometrov severozahodno od prestolnice Madrid, v Španiji.
Poglej Graščina in El Escorial
Fasetna palača
Fasetna palača (rusko Грановитая палата, Granovitaja palata) je stavba v Moskovskem kremlju v Rusiji, v kateri je bila glavna banketna sprejemna dvorana moskovskih knezov in kasneje carjev.
Poglej Graščina in Fasetna palača
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Graščina in Firence
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Graščina in Fontainebleau
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Graščina in Gotska arhitektura
Graščina Chantilly
Graščina Chantilly, francosko Château de Chantilly je zgodovinska graščina, ki stoji v mestu Chantilly v Franciji.
Poglej Graščina in Graščina Chantilly
Graščina Vaux-le-Vicomte
Graščina Vaux-le-Vicomte je francoska baročna graščina, ki se nahaja v Maincyju, v bližini Meluna, 55 km jugovzhodno od Pariza v departmaju Seine-et-Marne, Francija.
Poglej Graščina in Graščina Vaux-le-Vicomte
Grad
pa tudi.
Poglej Graščina in Grad
Grad Heidelberg
Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.
Poglej Graščina in Grad Heidelberg
Grad Herrenchiemsee
Herrenchiemsee je grad na otoku Herreninsel na Kimskem jezeru na Bavarskem.
Poglej Graščina in Grad Herrenchiemsee
Grad Montsoreau
Grad Montsoreau je francoski grad, približno 250 km jugozahodno od Pariza, v Občini Montsoreau regije Pays de la Loire, v Dolina Loare.
Poglej Graščina in Grad Montsoreau
Grad Neuschwanstein
Grad Neuschwanstein (nemško Schloss Neuschwanstein, izgovarjava, južno bavarsko Schloss Neischwanstoa) je neoromanska palača iz 19.
Poglej Graščina in Grad Neuschwanstein
Grad Schwetzingen
Grad Schwetzinger (glavni vhod) Grad Schwetzinger (pogled iz parka) Cvetoče češnje v starem vrtu Grad Schwetzingen je grad v kraju Schwetzingen v bližini Heidelberga v Nemčiji, ki je služil predvsem Pfalškemu volilnemu knezu Karlu Filipu in Karlu Teodorju kot poletna rezidenca.
Poglej Graščina in Grad Schwetzingen
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Graščina in Gradec
Hadrijanova vila
Hadrijanova vila (italijansko Villa Adriana) je velik rimski arheološki kompleks v Tivoliju v Italiji.
Poglej Graščina in Hadrijanova vila
Ivan Stopar
Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog, * 29. april 1929, Ljubljana, † 12. december 2018, Celje.
Poglej Graščina in Ivan Stopar
Kassel
Pogled na grad Kassel in vzdolž avenije Wilhelmshöher Allee s hriba nad mestom Kassel (do leta 1926 uradno Cassel) je tretje največje mesto nemške dežele Hessen s skoraj 200.000 prebivalci, ki leži ob reki Fuldi na severu zvezne dežele Hessen v zahodno-osrednji Nemčiji.
Poglej Graščina in Kassel
Kip
Miloška Venera - eden najznamenitejših antičnih kipov Kip je tridimenzionalni izdelek, ki ima status umetniškega dela.
Poglej Graščina in Kip
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Graščina in Kolosej
Kraljeva pfalca
Izraz cesarjeva pfalca (nemško Kaiserpfalz – 'cesarska palača') ali kraljeva pfalca (nemško Königspfalz – 'kraljeva palača') se nanaša na več posesti na območju Svetega rimskega cesarstva, ki so bili začasni, sekundarni sedeži moči svetega rimskega cesarja v zgodnjem in visokem srednjem veku.
Poglej Graščina in Kraljeva pfalca
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Graščina in Leipzig
Letni dvorec
V renesansi in zgodnjem moderni nemški arhitekturi, je letni dvorec (nemško Lustschloss, francosko maison de plaisance, angleško pleasure palace) je manjši dvorec, ki je bil zgrajen za zasebni užitek lastnika, po navadi vladarja območja, kjer se je nahajal in ga je uporabljal sezonsko kot predah od vladarskih dolžnosti in ceremonij.
Poglej Graščina in Letni dvorec
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Graščina in Loara
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Graščina in London
Ludvik II. Bavarski
Ludwig Friedrich Wilhelm (Nemško:Ludwig Otto Friedrich Wilhelm; Angleško: Louis Otto Frederick William), znan zlasti kot Ludvik II.
Poglej Graščina in Ludvik II. Bavarski
Luksemburška palača
Luksemburška palača se nahaja na ulici 15 rue de Vaugirard v 6.
Poglej Graščina in Luksemburška palača
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Graščina in München
Montsoreau
Montsoreau je naselje in občina v zahodnem francoskem departmaju departmaja Maine-et-Loire regije Loire.
Poglej Graščina in Montsoreau
Moskovski kremelj
Moskovski kremelj Moskovski kremelj je najbolj poznan kremelj v Rusiji.
Poglej Graščina in Moskovski kremelj
Obrambni jarek
Obrambni jarek je globok in širok jarek, suh ali napolnjen z vodo, ki obdaja grad, utrdbo, zgradbo ali mesto.
Poglej Graščina in Obrambni jarek
Oxford
Oxford (/ ɒksfərd /) je mesto v regiji Jugovzhodna Anglija in mestna občina Oxfordshira.
Poglej Graščina in Oxford
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Graščina in Palača
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Poglej Graščina in Palača Fontainebleau
Palača Residenz, München
Palača Residenz v središču Münchna je nekdanja kraljeva palača bavarskih monarhov Wittelsbachov.
Poglej Graščina in Palača Residenz, München
Palatinski grič
Palatinski grič (/ ˈpælətaɪn /; latinsko Collis Palatium ali Mons Palatinus; italijansko Palatino) je srednji med najstarejšimi rimskimi sedmimi griči in eden najstarejših delov mesta, imenovan tudi »prvo jedro rimskega imperija«.
Poglej Graščina in Palatinski grič
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Graščina in Pariz
Petergof
Petrodvorec Petergof, med letoma 1944 in 1997 imenovan Petrodvorec (Петродворец), je naselje v Petrodvorskem okrožju mesta Sankt Peterburg v Rusiji, ki leži severni strani Finskega zaliva.
Poglej Graščina in Petergof
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Graščina in Pilaster
Pompeji
Pompêji so bili poleg mesta Herkulanej in nekaterih manjših krajev ob Neapeljskem zalivu rimska mestna občina, ki jih je 24.
Poglej Graščina in Pompeji
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Graščina in Portal
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Poglej Graščina in Potsdam
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Graščina in Razsvetljenstvo
Renska palača
Renska palača (francosko Palais du Rhin) je nekdanja cesarska palača v nemški (severovzhodni) četrti Strasbourga (Neustadt) na Trgu republike (Place de la République, nekdanji Kaiserplatz) in vzbuja občudovanje s svojo masivno kupolo.
Poglej Graščina in Renska palača
Rimska vila
Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.
Poglej Graščina in Rimska vila
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Graščina in Rimsko cesarstvo
Rokoko
Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.
Poglej Graščina in Rokoko
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Graščina in Romanska arhitektura
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Graščina in Saška
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Graščina in Salzburg
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Graščina in Samostan
Sanssouci
Novi dvorec v Parku Sanssouci Sanssouci (iz francosko sans souci – brez skrbi) je nekdanja poletna rezidenca pruskega kralja Friderika II. Velikega v Potsdamu blizu Berlina.
Poglej Graščina in Sanssouci
Schönbrunn
Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.
Poglej Graščina in Schönbrunn
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Graščina in Srednji vek
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Poglej Graščina in Starogrška arhitektura
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Graščina in Steber
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Graščina in Strasbourg
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Graščina in Stuttgart
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Graščina in Sveto rimsko cesarstvo
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Graščina in Tempelj
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Graščina in Trier
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Graščina in Versailles
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Graščina in Versajska palača
Vhodno poslopje
Vhodno poslopje ali vhodni stolp, tudi vhodna vrata je v arhitekturni terminologiji zgradba, ki obdaja ali spremlja prehod v grad, dvorec, trdnjavo, mesto in druge objekte (npr. most).
Poglej Graščina in Vhodno poslopje
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Graščina in Vicenza
Villa Almerico Capra, Vicenza
Villa Capra "La Rotonda" je renesančna vila v predmestju Vicenze, v severni Italiji, ki jo je zasnoval Andrea Palladio.
Poglej Graščina in Villa Almerico Capra, Vicenza
Vodni grad
Vodni grad je nižinski grad ali veličasten dom, ki je v celoti obkrožen z jarki napolnjenimi z vodo (angl. moated castle) ali naravnimi vodnimi telesi: kot otoški gradovi na reki ali jezeru.
Poglej Graščina in Vodni grad
Weimar
Weimar je mesto v zvezni deželi Turingija v Nemčiji.
Poglej Graščina in Weimar
Zatrep
Enonadstropna hiša s tremi zatrepi, čeprav sta vidna le dva (poudarjeni z rumeno barvo) Stavbe z zatrepi v Tübingenu Zatrep je trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe ali zaključna stena na čelni strani dvokapne strehe.
Poglej Graščina in Zatrep